Beneška republika

​Beneška republika

​V srednjem veku so se na območju Apeninskega polotoka razvile številne države.

Severni del Apeninskega polotoka je bil vključen v Rimsko-nemško cesarstvo, vendar so se v tem delu osamosvojila nekatera mesta, ki so se razvila v prave mestne države – republike. Najpomembnejše so bile Genova, Firence, Amalfi in Benetke.

​V južni Italiji in na Siciliji so se za oblast bojevali Bizanc, Arabci in lokalno plemstvo. V 11. st. so v te boje posegli Normani iz Normandije. Ustvarili so močno normansko kraljestvo, ki se je s poroko priključilo k Rimsko-nemškemu cesarstvu.

​Papeška oz. cerkvena država se je razvila iz cerkvenih posesti v srednji Italiji, za njeno ustanovitev je zelo važna Pipinova darovnica.

​Po sprejetju Aachenskega miru so Benetke spadale pod Bizanc, vodil jih je bizantinski vojvoda (dux – beneško doge – dož). Gospodarska rast v 9. stoletju je vplivala, da so Benečani sami volili svoje dože. Okrog doževega sedeža (Doževa palača) in cerkve sv. Marka so začele rasti Benetke, ki so v  11. stoletju postalo tretje največje mesto v Evropi (za Carigradom in arabsko Kordovo).

​

Beneška trgovska aristokracija je v 11. in 12. stoletju bogatela. Osnova za bogatenje beneške elite so bili privilegiji, ki so si jih Benečani prislužili v Bizancu v zameno za pomorsko vojaško pomoč. Že pred tem so istrskim in nekaterim dalmatinskim mestom vsilili razne zanje ugodne gospodarske in politične sporazume. Benetke so tudi imele monopol nad pridelavo soli, slovele pa so po muranskem steklu.

Multiple Select

Beneška republika se je razvila v beneških lagunah. Sprva so bile Benetke pod oblastjo Bizanca, ki je imel v Benetkah svojega namestnika, imenovanega dux, ta izraz pa se je skozi čas preoblikoval v dož. Zaradi lege so Benetke lahko prevzele vlogo trgovskega posrednika med Bizancem na vzhodu in severnoitalijanskimi mesti in alpskimi deželami. Poleg trgovine so razvili obrt in kmetijstvo. Označite tri gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v Beneški republiki.

• steklarstvo

• solinarstvo

• rudarstvo

• ladjedelništvo

​Cerkev sv. Marka

Tu so shranili ostanke sv. Marka, enega izmed štirih piscev Evangelijev.

Beneški patriciji so bogateli, tudi na račun  križarskih pohodov, saj so prevažali križarje na Bližnji vzhod ter prevzeli nadzor nad trgovino v vzhodnem Sredozemlju. Ozemeljsko so se največ razširili pa 4. križarski vojni, ko so križarji za njih zavzeli Zadar, 1204 pa so razkosali Bizantinsko cesarstvo. Ogromno bogastvo jim je omogočilo gradnjo stavb, ki so še danes simbol Benetk.

Trg ​sv. Marka

Bilo je politično središče mesta.

Na tem prostoru so bile državne slovesnosti, verske procesije, javne usmrtitve ...​

Doževa palača​

Središče politične moči.

​Sestajal se je veliki svet, inkvizicija pa je obsojala ljudi na zaporne ali smrtne kazni.

Rialto​

Gospodarsko središče mesta. Prostor, kjer so se srečevali bankirji.

Multiple Choice

Katera znamenitost Benetk je bila politično središče mesta?

• Cerkev sv. Marka

• Doževa palača

• Trg sv. Marka

• Rialto

Fill in the Blanks

​Razvoj organov oblasti v Benetkah je bil tesno povezan s politično-gospodarskim razvojem mesta. Dožu so se v 11. in 12. stoletju pri vladanju pridružile najuspešnejše beneške rodbine.

Te rodbine so postale beneško plemstvo, združeno v ustanovi imenovani veliki svet.

Samo plemiči so imeli pravico sodelovati v političnem življenju skupnosti in voliti doža, dož pa je seveda lahko bil le beneški plemič.

Plemstvo se je zgledovalo po rimski republiki, zato so se imenovali patriciji, podpirali pa so republiko kot državno ureditev.

Oblika vladavine, značilna za Beneško republiko, je aristokratska republika.​

Multiple Choice

Označite obliko vladavine, ki je značilna za Beneško republiko.

• stanovska monarhija

• meščanska republika

• aristokratska republika

• absolutizem

​Vzpon bogatih mestnih držav v Italiji, kot so Benetke, Firence, Milano, Pisa in Genova, je omogočil razvoj posebne oblike oboroženih sil pod vodstvom kondotjerev. Vodili so najemniške vojske.

Mestne države so tudi razvile diplomacijo, saj je vojna škodovala gospodarstvu.​