Rumena, okrogla,

je žogi podobna,

na polju čepi,

vse bolj se redi.

(a)  

Beli cvetovi

krasijo drevo,

rdeči plodovi

pa tvoje uho.

(a)  

Tri - zajčku kosilo,

štiri - sreče obilo.

(a)  

Ni padalo,

samo krov,

ko v dežju greš

z njim domov.

(a)  

Na strehi poseda.

pa v kuhinjo gleda.

(a)  

Po žicah potuje,

nam dom osvetljuje.

(a)  

Drevo ob drevesu,

kot na plesu.

Ti iglice imaš,

jaz z listki zakrivam stas.

(a)  

Plašen stric,

rilček,

tačke,

šop bodic.

(a)  

Beli zobje

pa še črni so vmes,

trebuh raztegne,

te vabi na ples.

(a)  

Sem brez barve, okusa,

a pomembna tako,

da brez mene

življenja ne bi bilo.

(a)  

Če možakar vanjo piha,

prav gotovo, da ni tiha,

saj od sebe daje glas

in tako nam krajša čas.

barve je pa kot polenta,

mi ji pravimo ...

(a)  

Bela brada in dva roga,

štiri noge, na kmetiji je doma.

(a)  

Včasih je črn, včasih je bel,

kdor ni presit, ga je zmeraj vesel.

(a)  

Sem in tja, sem in tja,

čez razgrnjen kos blaga,

piha, puha,

peče, peče,

kar ni gladko, poravna.

(a)  

Na zunaj okrogla in ne čisto gladka,

pod kožo pa zdrava, sončna in sladka.

(a)  

Mnogokraka

z nočnega neba binglja,

peterokraka

giblje se po dnu morja.

(a)  

Na širni dobravi

je glava pri glavi.

Učene nobene,

neumne nobene,

a vse so zelene.

(a)  

Sestrice rumene

v šopku tiščijo,

za veselje naše,

droben glas spustijo.

(a)  

Mlinček ni, pa se vrti,

hitro, hitro, brez oddiha,

vedno en in isti krog,

dokler vanjo veter piha.

(a)