Font size
WorksheetsOdvisniki, Ivy
Total questions: 28
Worksheet time: 20mins
Poimenuj odvisnik:
Lojze je bil tako smešen, da so se mu vsi smejali.
Kdo/kaj se mu je smejal? os. odv.
Kako je bil smešen? nač. odv.
Čemu je bil smešen? nam. odv.
Pod katerim pogojem je bil smešen? pog. odv.
Poimenuj odvisnik:
Pojdi pogledat, če je Aleš že prišel.
Kdaj pojdi pogledat? čas. odv.
Koga/kaj pojdi pogledat? pred. odv.
Pod katerim pogojem pojdi pogledat? pog. odv.
Zakaj pojdi pogledat? vzr. odv.
Poimenuj odvisnik:
Snov, ki jo sedaj obravnavamo, me zelo zanima.
Koga/kaj obravnavamo? pred. odv.
Kdo/kaj me zanima? os. odv.
Kljub čemu me zanima? dop. odv.
Katera snov? pril. odv.
Poimenuj odvisnik:
S teboj grem, kamor hočeš.
Kam grem? kraj. odv.
Zakaj grem? vzr. odv.
S kom/čim grem? pred. odv.
Kdaj grem? čas. odv.
Poimenuj odvisnik:
Zanimivo je, da je šla na potep.
Kdo/kaj je zanimivo? os. odv.
Koga/kaj je zanimivo? pred. odv.
Zakaj je zanimivo? vzr. odv.
Kam je šla? kraj. odv.
Poimenuj odvisnik:
Kadar odprem zvezek, se vedno spomnim na pouk.
Kdaj odprem? čas. odv.
Kdaj se spomnim? čas. odv.
Na koga/kaj se spomnim? pred. odv.
Zakaj odprem? vzr. odv.
Poimenuj odvisnik:
Čeprav je kisik tako razširjen, so ga odkrili šele pred dvesto leti.
Čemu so ga odkrili šele pred 200 leti? nam. odv.
Kdaj so ga odkrili? čas. odv.
Kljub čemu so ga odkrili šele pred 200 leti? dop. odv.
koga/kaj so odkrili? pred. odv.
Poimenuj odvisnik:
Da se resnica prav pozna, je treba čuti dva zvona.
Zakaj je treba čuti? vzr. odv.
Kdaj je treba čuti? čas. odv.
Kako je treba čuti? nač. odv
Čemu je treba čuti? nam. odv.
Poimenuj odvisnik:
Če kovine dovolj močno segrevamo, se stalijo.
Kdaj se stalijo? čas. odv.
Pod katerim pogojem se stalijo? pog. odv.
Kdo/kaj se stalijo? os. odv.
Zakaj se stalijo? vzr. odv.
Poimenuj odvisnik:
Ker je že pozno, grem domov.
Kako grem domov? nač. odv.
Kam grem? kraj. odv.
Čemu grem domov? nam. odv
Zakaj grem domov? vzr. odv.
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Soba je bila tako zakajena, da nisem mogel dihati.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Ne vemo, kako so pred tisočletji iznašli kolo.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Šli smo v gozd, da bi se naužil svežega zraka.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Kdor malo dela, malo zasluži.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Mateja je jokala, ker je mama ni pustila v disko.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Ko gre potnik v tujino, mora pokazati potni list.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Odšel je po stezi, kakršna se je vila med gričevjem.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Vsaka ptica rada leti tja, kjer se je izvalila.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Kljub temu da je bila trda tema, se je ranjenec zavlekel do koče.
(a)
S krajšavo poimenuj odvisnik (npr.: os., pred., pril. itd.):
Če bi se bolj učil, bi izdelal.
(a)
Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Rudi je odšel v tujino iskat delo.
(a)
Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Učiteljica je razlagala kljub nemiru.
(a)
Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Z vztrajnim delom bomo dosegli uspeh.
(a)
Odvisnik pretvori v stavčni člen. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Šel sem v mesto, da bi obiskal prijatelja.
(a)
Odvisnik pretvori v stavčni člen. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Odločil sem se, da bom izboljšal svoj učni uspeh.
(a)
Odvisnik pretvori v stavčni člen. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Čeprav sem bolan, ne grem k zdravniku.
(a)
Odvisnik pretvori v stavčni člen. Zapiši novo poved (pazi na ločila):
Naučil se bom odvisnike, če bo dež.
(a)
A obožuješ podredno zloženo poved?
Ah, kje pa ...
Obožujem!
Ne.
Niti pod razno!
