Font size
WorksheetsNaravnogeografske značilnosti Slovenije
Total questions: 10
Worksheet time: 6mins
Kaj je značilno za MAGMATSKE KAMNINE?
Nastanejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje.
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Apnenec
Globočnine = magma ohladi še pod površjem.
Kaj je značilno za SEDIMENTNE KAMNINE?
Nastanejo iz magmatskih, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.
NESPRIJETE USEDLINE: PROD, PESEK in GLINA
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Predornine = magma strdi na površju.
Kaj je značilno za METAMORFNE KAMNINE?
Konglomerat, peščenjak, glinavec, lapor
V Sloveniji malo - omejene na Severovzhodno predalpsko hribovje.
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Nastanejo iz magmatskih ali iz sedimentnih kamnin, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.
Najmlajše kamnine sestavljajo rečni nanosi (prod, pesek, glina), ki zapolnjujejo dna kotlin in dolin v osrednji Sloveniji in ravnine Obpanonskih pokrajin.
Da
Ne
TEMPERATURNI OBRAT je ...
... zadnji rastlinski višinski pas.
... pojav zlasti v hladni polovici leta. Hladnejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine toplejši zrak.
... hladni tok v Jadranskem morju.
... pojav zlasti v topli polovici leta. Toplejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine hladnejši zrak.
Proti vzhodu se količina padavin postopoma povečuje.
Da
Ne
Izberi pravilne trditve.
Topli pas = pod plastjo hladnega zraka.
V večjih nadmorskih višinah še vedno uspeva listnati gozd, ki z višino počasi preide najprej v mešani in potem v iglasti gozd.
Na dnu kotlin, dolin in kraških globeli nekoč listnati gozdovi; v zmanjšani meri še danes, marsikje so se morali umakniti travnikom in pašnikom, …
Listavci začnejo močneje zamenjevati iglavce približno pri 2000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.
Iglavci začnejo močneje zamenjevati listavce približno pri 1000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.
Prek slovenskega ozemlja poteka razvodje ...
... med Črnim in Jadranskim morjem.
... med Črnim in Egejskim morjem.
... med Jadranskim in Atlantskim oceanom.
... med Črnim in Atlantskim oceanom.
Podzemeljske vode tudi v nesprijetih usedlinah (produ, pesku) na dnu kotlin in ravnin. Padavinska voda tu pronica skozi nesprijet prod in pesek ter se v njiju kopiči kot podtalnica.
Da
Ne
Skoraj polovica ozemlja Slovenije zaradi kraškega površja ...
... ima veliko površinskih voda, saj vse vode tečejo nad površjem.
... nima niti površinskih niti podzemeljskih voda.
... nima površinskih voda, ampak se voda pretaka pod površjem.
