wayground logo

Free Printable Worksheets

Font size

S
M
L
XL
Worksheets

NARAvoslovje 7.r

Total questions: 119

Worksheet time: 1hrs 21mins

Name
Class
Date
1.

Valovanje prenaša

a)

energijo, ki jo oddaja izvor valovanja.

b)

dvigovanje gladine morja.

c)

spuščanje gladine morja.

d)

informacije, ki jih dobimo preko zvoka in svetlobe iz okolice.

2.

Poleg valovanja na vodni gladini poznamo še

a)

valovanje na vrvi

b)

valovanje na vzmeti.

c)

valovanje morja.

d)

valovanje energije.

3.

Poznamo prečno in (a)   valovanje.

4.

Kaj je značilno za prečno valovanje?

a)

je valovanje na vrvi, ki ga povzročimo tako, da z roko ponavljajoče se dvigamo in spuščamo krajišče vrvi.

b)

Deli vrvi se gibljejo gor in dol glede na smer širjenja valovanja (oblika hribov in dolin).

c)

je valovanje na vzmeti, ki ga povzročimo tako, da z roko ponavljajoče se premikamo krajišče vzmeti naprej in nazaj.

d)

Deli vzmeti se gibljejo naprej in nazaj glede na smer širjenja valovanja (oblika zgoščin in razredčin).

5.

Katero valovanje je na sliki?

a)

Prečno valovanje.

b)

Vzdolžno valovanje.

6.

Katero valovanje je na sliki?

a)

Prečno valovanje.

b)

Vzdolžno valovanje.

7.

Za vsa valovanja velja: čim večja je frekvenca valovanja,

a)

manjša je valovna dolžina.

b)

večja je valovna dolžina.

c)

večje je krajišče vzmeti ali vrvi.

d)

manjši je izvor valovanja.

8.

Če pri prečnem valovanju roka hitro niha

a)

valovi nastajajo hitro

b)

razdalja med valovi je majhna.

c)

razdalja med valovi je velika.

d)

valovi nastajajo počasi.

9.

Katera slika prikazuje prečno valovanje?

a)

b)

c)

10.

Pri prečnem valovanju je valovna dolžina valovanja razdalja med

a)

sosednjima hriboma (ali dolinama).

b)

med sosednjima zgoščinama (ali razredčinama).

c)

krajišči vzmeti.

d)

krajišči vrvi.

11.

Pri vzdolžnem valovanju je valovna dolžina valovanja razdalja med

a)

sosednjima hriboma (ali dolinama).

b)

med sosednjima zgoščinama (ali razredčinama).

c)

krajišči vzmeti.

d)

krajišči vrvi.

12.

Na sliki je prikazano

a)

prečno valovanje

b)

vzdolžno valovanje

c)

valovanje na morski gladini

13.

Kaj je značilno za valovanje na vodni gladini?

a)

Ima obliko hribov in dolin.

b)

Deli vode se ne premikajo prečno ali vzdolžno.

c)

Deli vode krožijo.

d)

Je prečno in vzdolžno.

14.

Odvisno od izvora je valovanje na vodni gladini lahko krožno ali

(a)  

15.

Na sliki je prečno valovanje. Kaj mora storiti dekle, da bi zmanjšala valovno dolžino valovanja?

a)

z roko mora hitro nihati - dvigati in spuščati krajišče vrvi.

b)

z roko mora počasneje nihati - dvigati in spuščati krajišče vrvi.

c)

ustaviti nihanje vrvi.

16.

Zvok se lahko širi (potuje) le po

(a)  

17.

Zvok je za človeka najpomembnejši način

(a)  

18.

Telesa, ki oddajajo zvok so

a)

oddajniki zvoka

b)

zvočila

c)

prejemniki zvoka

d)

zvočilniki

19.

Oddajnik zvoka oddaja zvok s (a)   premikanjem (tresenjem, nihanjem).

20.

Glasilke so (a)   in omogočajo, da lahko oddajamo zvok.

21.

Telesa, ki oddajajo zvok, se (a)   (membrana zvočnika, membrana bobna, struna na kitari, glasilke ...).

22.

Večja zvočila se tresejo običajno počasneje in oddajajo

a)

nižje zvoke kot manjša zvočila.

b)

vižje zvoke kot manjša zvočila.

23.

Višje zvoke lahko dosežemo tudi tako, da predmete, kot sta struna in opno, bolj (a)   .

24.

Tudi pri petju lahko oddajamo višje in nižje zvoke, glede na to, kako napnemo (a)   .

25.

Stisnjen zrak pri zvoku imenujemo

a)

zgoščina

b)

razredčina

c)

dolina

d)

hrib

26.

Stisnjen zrak pri zvoku, ki mu pravimo zgoščina, premakne in stisne sosednjo plast zraka, ta pa naslednjo. Za zgoščino nastane (a)   .

27.

Razredčina je prostor, kjer je zrak

a)

manj stisnjen.

b)

bolj stisnjen.

28.

Na sliki je prikazano valovanje zvoka. Kaj prikazujejo zgornje puščice?

a)

Razredčine

b)

Zgoščine

c)

Valovno dolžino

d)

Prazen prostor

29.

Na sliki je prikazano valovanje zvoka. Kaj prikazujejo spodnje puščice?

a)

Razredčine

b)

Zgoščine

c)

Valovno dolžino

d)

Prazen prostor

30.

Nastajanju in potovanju razredčin in zgoščin pri zvoku pravimo

a)

valovanje

b)

oddajanje zvoka

c)

širjenje zvoka

d)

redčenje

31.

Zgoščine in razredčine pri zvočnem valovanju potujejo podobno kot potujejo zgoščine in razredčine po

(a)  

32.

S kakšno frekvenco niha ravnilo na prvi sliki (sliki a)?

a)

Z majhno frekvenco.

b)

Z veliko frekvenco.

c)

Ne niha.

d)

Nima frekvence.

33.

Telesa, ki sprejemajo in zaznavajo zvok, imenujemo

a)

sprejemniki zvoka.

b)

spremljevalci zvoka.

c)

oddajniki zvoka.

d)

zvočila.

34.

Na sliki so

a)

sprejemniki zvoka.

b)

oddajniki zvoka.

c)

zvočila.

d)

glasilke.

35.

Del ušesa, ki ga imenujemo uhelj, sprejema zvoj in ga vodi v (a)   .

36.

Zvok, ki potuje skozi sluhovod, strese bobnič, ki je povezan s slušnimi koščicami (kladivce, nakovalce, stremence). Slušne koščice ojačajo tresljaje in jih prenesejo na tekočino v polžu. V polžu tresljaji tekočine povzročijo ________________ ____________________ (dve besedi), ki po slušnem živcu potuje v možgane.

(a)  

37.

Zvok, ki prihaja iz mikrofona, trese opno ali (a)   mikrofona.

38.

Močnemu, nezaželenemu zvoku pravimo

a)

hrup.

b)

promet.

c)

signal.

d)

slušne koščice.

39.

Največji onesnaževalci okolja s hrupom so cestni, zračni, železniški, ladijski promet in industrija.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

40.

Dolgotrajna izpostavljenost zmernemu hrupu ali kratkotrajna izpostavljenost močnemu hrupu ne vpliva na naš sluh in zdravje na sploh.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

41.

Slušni organi živali so bolj občutljivi.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

42.

Glasnost zvoka z oddaljenostjo vira

a)

pada.

b)

raste.

c)

niha.

d)

se ne spreminja.

43.

Zvok se ne širi samo po zraku, širi se lahko po različnih snoveh (vodi, železu, lesu, steklu ...).

a)

Drži.

b)

Ne drži.

44.

Posledicam hrupa se izgonemo tako, da

a)

se oddaljimo od vira.

b)

se približujemo viru.

c)

si zatisnemo oči.

d)

si pokrijemo ušesa.

45.

Uporaba pirotehničnih sredstev je potrebna za okolje.

a)

Ne drži.

b)

Drži.

46.

Kateri del človeškega ušesa manjka v okvirčku?

a)

Uhelj

b)

Nakovalce

c)

Stremence

d)

Kladivce

47.

Kateri del človeškega ušesa manjka v okvirčku?

a)

Uhelj

b)

Bobnič

c)

Uho

d)

Kladivce

48.

Kateri del človeškega ušesa manjka v okvirčku?

a)

Slušne koščice

b)

Bobnič

c)

Uho

d)

Kladivce

49.

Na sliki so zaščitna sredstva pred hrupom

a)

čepki

b)

slušalke

c)

protihrupna ograja

d)

tunel

50.

Od česa je pri izdelanem zvočilu odvisna višina zvoka?

a)

Velikosti posode.

b)

Od napetosti elastike.

c)

Od dolžine elastike.

d)

Velikosti roke.

51.

Na mizi sta dva kozarca. Prvi je prazen, drugi je napolnjen s sokom. Kateri kozarec oddaja višji zvok, če po njem rahlo udarjamo z vilicami?

a)

Kozarec, napolnjen s sokom, ker niha z višjo frekvenco.

b)

Kozarec, napolnjen s sokom, ker niha z nižjo frekvenco.

c)

Prazen kozarec, ker zaniha z višjo frekvenco.

d)

Prazen kozarec, ker zaniha z nižjo frekvenco.

52.

Manjše in večje vilice padajo proti tlom. Katere vilice bodo ob padcu oddale nižji zvok in zakaj?

a)

Manjše vilice, ker manjša telesa po navadi nihajo z manjšo frekvenco, torej oddajajo višji zvok.

b)

Večje vilice, ker večja telesa po navadi nihajo z manjšo frekvenco, torej oddajajo nižji zvok.

c)

Večje vilice, ker večja telesa po navadi nihajo z večjo frekvenco, torej oddajajo nižji zvok.

d)

Manjše vilice, ker manjša telesa po navadi nihajo z manjšo frekvenco, torej oddajajo nižji zvok.

53.

Katera oseba po tvojem mnenju oddaja zvok z višjo frekvenco? Utemelji.

a)

Oseba A. Moški po navadi med kričanjem oddajajo visoke zvoke (vzrok - manjše glasilke in ustna votlina).

b)

Oseba B. Majhni otroci po navadi med kričanjem oddajajo visoke zvoke (vzrok - manjše glasilke in ustna votlina).

54.

Meta je slišala, da je Luka trikrat potrkal na vrata. Kaj je oddajnik in kaj sprejemnik zvoja v tem primeru.

a)

Oddajnik zvoka so vrata, sprejemnik pa bobnič v Metinem ušesu

b)

Oddajnik zvoka je bobnič v MEtinem ušesu, sprejemnik pa vrata.

55.

Meta je slišala, da je Luka trikrat potral na vrata. Pot zvoka od oddajnika do sprejemnika gre tako:

Ob vsakem trku so se vrata stresla in povzročila (a)   in razredčine v zraku, ki so potovale do bobniča v Metinem ušesu.

56.

Svetloba (naravna in umetna) je vir (a)   .

57.

Najpomembnejši učinek svetlobe za ljudi je, da z njeno pomočjo

a)

vidimo.

b)

slišimo.

c)

okušamo.

d)

tipamo.

58.

Svetlobna energija lahko

a)

povzoči spremembo temperature

b)

povzroči spremembo agregatnega stanja

c)

omogoča, da v snoveh potekajo kemijske reakcije

d)

ustvari pogoje, da steče električni tok

59.

Sonce, sveča, laser, svetleča dioda so telesa, ki svetlobo

a)

oddajajo

b)

prejemajo

c)

odbijajo

60.

Luna, drevo, svinčnik so telesa, ki svetlobo

a)

odbijajo

b)

oddajajo

c)

pošiljajo.

61.

Telo, ki oddaja svetlobo, je

a)

svetilo

b)

osvetljeno telo

c)

oddajnik

d)

svetilnik

62.

Telo, ki odbija svetlobo, je

a)

svetilo

b)

osvetljeno telo

c)

oddajnik

d)

svetilnik

63.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

64.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

65.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

66.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

67.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

68.

Slika prikazuje oddajanje svetlobe

a)

v vse smeri (neusmerjena svetloba).

b)

ki je delno usmerjena - svetlobni snop.

c)

ki je natančno usmerjena - oblika svetlobnega curka.

69.

Na sliki so

a)

umetna svetila.

b)

naravna svetila.

70.

Na sliki so

a)

umetna svetila.

b)

naravna svetila.

71.

Za katero svetlobo je značilen zapis: Največ te svetlobe prihaja s Sonca. Sestavljena je iz različnih barv, ki jih lahko opazujemo v mavrici. Te barve je sposobno zaznavati tudi naše oko.

a)

Bela svetloba.

b)

Rdeča svetloba.

c)

Modra svetloba.

d)

Zelena svetloba.

72.

Izberi pravilni trditvi - pri svetlobi

a)

snov niha.

b)

se spreminja električno polje.

c)

se spreminja magnetno polje.

73.

Svetloba je (a)   valovanje.

74.

Izberi pravilen odgovor.

a)

Na venčnih listih cveta se modra in rdeča svetloba odbijeta v naše oči, zelena pa se vpije.

b)

Venčni listi cveta vpijajo modro in rdečo svetlobo, zato se nam zdi, da so obarvani škrlatno.

75.

Če se od predmeta odbijejo vse barve bele svetlobe, vidimo predmet (a)   .

76.

Kadar se v naše oko ne odbije nobena svetloba, vidimo predmet (a)   .

77.

V očeh imamo tri vrste čepkov. Ena vrsta čepkov je najbolj občutljiva na rdečo, druga na zeleno in tretja na modro svetlobo. Te barve imenujemo (a)   barve.

78.

Katera barva svetlobe se od osvetljenega predmeta odbije, je odvisno od snovi, iz katere je predmet oz. od snovi, s katero je predmet pobarvan.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

79.

Katera barva svetlobe se od osvetljenega predmeta odbije, je odvisno od snovi, iz katere je predmet oz. od snovi, s katero je predmet pobarvan.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

80.

Za osvetljenim telesom, ki ne prepušča svetlobe, se pojavi

a)

senca.

b)

svetlobna energija.

c)

svetlobni snop.

d)

svetlobni curek.

81.

Področje, ki je manj osvetljeno od okolice, je (a)   .

82.

Slika prikazuje odboj svetlobe od

a)

zrcala.

b)

papirja.

83.

Slika prikazuje odboj svetlobe od

a)

zrcala.

b)

papirja.

84.

Če svetloba pade na zelo gladko površino (zrcalo, mirna gladina jezera), se od površine odbije pod (a)   kotom, kot je nanjo padla.

85.

Če svetloba pade na površino, ki ni dovolj gladka (papir, nemirna gladina jezera, zid), se na različnih delih površine odbije v (a)   smeri (se razprši).

86.

NA zelo gladkih površinah vidimo sliko sebe in okolice.

a)

Drži.

b)

Ne drži.

87.

V (a)   svetlobi se skrivajo svetlobe različnih barv.

88.

V beli svetlobi se skrivajo svetlobe različnih barv. Katere barve ni v beli svetlobi?

a)

rumena

b)

rjava

c)

modra

d)

zelena

89.

Na sliki je prikazan odboj svetlobe na

a)

gladki površini.

b)

hrapavi površini.

90.

Na sliki je prikazan odboj svetlobe na

a)

gladki površini.

b)

hrapavi površini.

91.

Slika prikazuje

a)

lom svetlobe.

b)

odboj svetlobe.

92.

Svetloba se lomi tudi ob prehodu iz zraka v vodo ali iz vode v zrak, kar je vzrok za nekatere _____________________ _________________________, npr. mavrica (dve besedi).

(a)  

93.

V mrežnici očesa imamo celice za zaznavanje barv, ki jim pravimo

a)

čepnice.

b)

čepince.

c)

mrežnice.

d)

koščice.

94.

Na sliki je

a)

zbiralna leča, ker je debelejša in ker vzporedne žarke zbere v gorišču.

b)

razpršilna leča, ker je na sredini tanjša in ker razprši vzporedni snop žarkov.

95.

Kadar na kozarec, poln vode, posije sonce, lahko opaziš za kozarcem pojav, ki je prikazan na sliki. Katera trditev pravilno opiše, zakaj pride do tega pojava?

a)

Ko žarki prehajajo skozi lečo, se lomijo. Ker se žarki lomijo tudi na prehodu med vodo in zrakom, lahko lečo naredimo tudi iz vode. Na sliki vidimo, da kozarec z vodo zbere sončne žarke podobno kot zbiralna leča. Svetlobni žarki se nekoliko lomijo tudi pri prehodu skozi steklo.

b)

Ko žarki prehajajo skozi lečo, se lomijo. Ker se žarki lomijo tudi na prehodu med vodo in zrakom, lahko lečo naredimo tudi iz vode. Na sliki vidimo, da kozarec z vodo zbere sončne žarke podobno kot zbiralna leča. Svetlobni žarki se ne lomijo pri prehodu skozi steklo.

96.

Poznamo zbiralne leče, ki svetlobo oddaljenih predmetov zberejo v eni točki, ki ji pravimo (a)   , in pa razpršilne leče, ki svetlobne žarke razpršijo.

97.

(a)   so narejene iz stekla ali plastike tako, da imajo ukrivljene površine. Vzporedni žarki, ki potujejo skozi njih, se lomijo tako, da se zberejo v eni točki (gorišču), ali pa se razpršijo tako, kot da prihajajo iz ene točke.

98.

Na sliki je

a)

zbiralna leča, ker je debelejša in ker vzporedne žarke zbere v gorišču.

b)

razpršilna leča, ker je na sredini tanjša in ker razprši vzporedni snop žarkov.

99.

Slika prikazuje smer vpadnega in lomnega kota. Ko svetlobni žarek potuje iz zraka v vodo, steklo ali drugo prozorno snov, se lomi. Pri tem je

a)

lomni kot vedno manjši od vpadnega kota.

b)

vpadni kot vedno manjši od lomnega.

c)

lomni kot vedno večji od vpadnega kota.

100.

Kateri dve trditvi držita?

a)

Rdeča svetloba se lomi manj kot oranžna.

b)

Oranžna se lomi manj kot rumena.

c)

Rumena se lomi manj kot oranžna.

101.

Elektromagnetni valovi, ki so prekratki, da bi jih lahko videli, so:

a)

rentgenski žarki

b)

ultravijolična svetloba

c)

radioaktivno sevanje

d)

mikrovalovi

102.

Ko s svetilom posvetimo na kroglo, na zaslonu opazimo njeno senco, kot prikazuje slika. Če zaslon oddaljimo od krogle, bo senca

a)

večja.

b)

manjša.

103.

Ko s svetilom posvetimo na kroglo, na zaslonu opazimo njeno senco, kot prikazuje slika. Če kroglo približamo zaslonu, bo senca

a)

večja.

b)

manjša.

104.

Vsa živa bitja so iz celic. Nekatera živa bitja so (a)   , druga pa so lahko iz več milijard celic.

105.

Ko svetlobni žarek potuje iz zraka v vodo, v steklo ali v drugo prozorno snov, se (a)   .

106.

Katera definicija za lom svetlobe je pravilna?

a)

Na meji dveh različnih snovi, ki prepuščata svetlobo, se majhen del svetlobe odbije, večina pa je gre v drugo smer in pri tem spremeni smer.

b)

Na meji dveh enakih snovi, ki prepuščata svetlobo, se velik del svetlobe odbije, malo pa je gre v drugo smer in pri tem spremeni smer.

107.

Elektromagnetni valovi, ki so predolgi, da bi jih naše oko zaznalo, so (a)   . Npr. telefon, navigacija,...

108.

Katera celica je na sliki?

a)

Rastlinska celica.

b)

Živalska celica.

c)

Glivna celica.

d)

Bakterijska celica.

109.

Katera celica je na sliki?

a)

Rastlinska celica.

b)

Živalska celica.

c)

Glivna celica.

d)

Bakterijska celica.

110.

Katera celica je na sliki?

a)

Rastlinska celica.

b)

Živalska celica.

c)

Glivna celica.

d)

Bakterijska celica.

111.

Katera celica je na sliki?

a)

Rastlinska celica.

b)

Živalska celica.

c)

Glivna celica.

d)

Bakterijska celica.

112.

Osnovna gradbena in funkcionalna enota živih bitij je (a)   .

113.

Večina celic, razen bakterijskih, je v osnovi podobno zgrajena – obdaja jih _______________ ___________________ (dve besedi), v njihovi notranjosti pa sta citoplazma in jedro z dednim zapisom, ki poleg vplivov okolja določa, kakšen bo organizem.

(a)  

114.

Prokarionti so

a)

glivne celice.

b)

rastlinske celice.

c)

živalske celice

d)

bakterijske celice

115.

Kaj velja za prokarionte?

a)

Dedna snov celic se ne nahaja v jedru, ampak v citoplazmi.

b)

Ni celičnih organelov (mitohondrijev, kloroplasti).

c)

Dedna snov je v jedru.

d)

V celicah poteka fotosinteza.

116.

Kateri del celice ni vpisan v sivi okvirček?

(a)  

117.

Rastline, ki imajo kloroplaste, in nekatere vrste bakterij, so (a)   .

118.

Ker imajo rastlinske, živalske in glivne celice dedno snov (DNA) v celičnem jedru, jih uvrščamo med (a)   .

119.

Živali, glive in bakterije, ki nimajo kloroplastov, so potrošniki ali (a)   .