Poveljnik PGD skrbi za zakonito in strokovno delo gasilske enote.

Poveljnik PGD skrbi za financiranje gasilskega društva.

Poveljnik PGD skrbi za organizacijo gasilskih tekmovanj.

Poveljnik PGD skrbi za vzdrževanje gasilskih vozil.

To so člani gasilskega društva, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, so strokovno usposobljeni in imajo opravljen izpit za gasilca, zdravstveno in psihofizično sposobni, niso bili pravnomočno obsojeni, so stari od 18-65 let ter so vstopili v operativno enoto PGD.

To so vsi člani gasilskega društva, ne glede na starost ali usposobljenost.

To so samo poklicni gasilci, ki so zaposleni v gasilskem društvu.

To so člani gasilskega društva, ki so stari nad 65 let.

Pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani A, članice A, člani B, članice B, starejši gasilci, starejše gasilke, poklicni gasilci A in poklicni gasilci B.

Pionirji, mladinci, člani A, člani B, starejši gasilci, poklicni gasilci.

Pionirji, mladinci, člani A, člani B, starejši gasilci, poklicni gasilci, veteran.

Pionirji, mladinci, člani A, člani B, starejši gasilci, poklicni gasilci, veteran, veteran.

Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.

Požarna ogroženost je dejanska izguba življenja ob požaru.

Požarna ogroženost je samo materialna škoda ob požaru.

Požarna ogroženost je samo nevarnost za poškodbo ob požaru.

Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru.

Požarna varnost je samo varnost ljudi ob požaru.

Požarna varnost je samo varnost premoženja ob požaru.

Požarna varnost je samo varnost živali ob požaru.

S požarnim redom se ureja organizacija varstva pred požarom, ukrepi varstva pred požarom, navodila za ukrepanje ob požaru, usposabljanje zaposlenih.

S požarnim redom se ureja samo organizacija varstva pred požarom.

S požarnim redom se ureja samo usposabljanje zaposlenih.

S požarnim redom se ureja samo navodila za ukrepanje ob požaru.

Oksidacija je proces spajanja snovi s kisikom, kjer se sprošča večja ali manjša količina toplote.

Oksidacija je proces spajanja snovi z vodikom.

Oksidacija je proces spajanja snovi z ogljikom.

Oksidacija je proces spajanja snovi z dušikom.

Poznamo biološko oksidacijo, oksidacijo brez plamena in oksidacijo s plamenom oz. gorenje.

Poznamo samo biološko oksidacijo.

Poznamo samo oksidacijo brez plamena.

Poznamo samo oksidacijo, ki reagira s kisikom in oksidacijo ki reagira z žveplom

Zelo hitra oksidacija ali razpad, posledica česar je povišanje temperature ali tlaka oz. obeh hkrati.

Počasna oksidacija, ki ne povzroči povišanja temperature.

Počasna oksidacija, ki povzroči povišanje temperature.

Zelo hitra oksidacija, ki ne povzroči povišanja tlaka, vendar povzroči hrupno in hitro reakcijo

Zmes vnetljivih plinov, par ali prahu z zrakom, v kateri se gorenje naglo širi in s tem izzove eksplozijo.

Zmes vnetljivih plinov, par ali prahu z vodo.

Zmes vnetljivih plinov, par ali prahu z zemljo.

Zmes vnetljivih plinov, par ali prahu z ogljikom.

Poznamo fizikalni samovžig, kemijski samovžig in biološki samovžig.

Poznamo samo fizikalni samovžig.

Poznamo samo kemijski samovžig.

Poznamo samovžige, ki izvirajo iz naravnih snovi ter samovžige iz umnetnih zmesi

Ogljikov monoksid izpodrine kisik iz krvi, ker se lažje veže na rdeča krvna telesa, zato človeško telo ostane brez kisika, ki je nujno potreben za življenje.

Ogljikov monoksid poveča količina kisika v krvi.

Ogljikov monoksid ne vpliva na človekovo zdravje.

Ogljikov monoksid povzroči povečanje krvnega tlaka.

Ker pri 4 % vsebnosti v zraku povzroča glavobol, šumenje v ušesih in omotico, pri 8 do 10 % nezavest in pri 30 % smrt.

Ker pri 2 % vsebnosti v zraku povzroča glavobol.

Ker pri 5 % vsebnosti v zraku povzroča omotico.

Ker pri 20 % vsebnosti v zraku povzroča smrt.

Prostor prezračimo, ne uporabljamo odprtega ognja, ne vklopimo električne napetost.

Prostor zapremo, uporabljamo odprti ogenj, vklopimo električno napetost.

Prostor prezračimo, uporabljamo odprti ogenj, vklopimo električno napetost.

Prostor zapremo, ne uporabljamo odprtega ognja, ne vklopimo električne napetost.

Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri se gorljiva snov spaja s kisikom, pri čemer nastajajo svetloba, toplota in negorljivi ostanki.

Gorenje je fizikalna reakcija, pri kateri se gorljiva snov spaja s kisikom, sprožajo se plini, neverne snovi in dim

Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri se gorljiva snov spaja z vodikom.

Gorenje je fizikalna reakcija, pri kateri se gorljiva snov spaja z vodikom.

Za proces gorenja morajo biti izpolnjeni trije pogoji – gorljiva snov, kisik in toplota.

Za proces gorenja morajo biti izpolnjeni samo dva pogoja – gorljiva snov in kisik.

Za proces gorenja morajo biti izpolnjeni samo dva pogoja – gorljiva snov in toplota.

Za proces gorenja morajo biti izpolnjeni samo dva pogoja – kisik in toplota.

Popolno gorenje je tisto gorenje, pri katerem so prisotne zadostne količine kisika; pri popolnem gorenju bi z analizo dima ugotovili, da je v njem prisoten samo CO2 (ogljikov dioksid) in vodna para, pri nepopolnem gorenju ni prisotnega dovolj kisika, zato so v dimu poleg CO (ogljikovega monoksida) tudi drugi produkti – ostanki gorenja ali sežganine, ki imajo drugačno kemijsko sestavo, drugačna pa je tudi barva plamena in dima.

Popolno gorenje je tisto gorenje, pri katerem ni prisotne dovolj kisika.

Nepopolno gorenje je tisto gorenje, pri katerem so prisotne zadostne količine kisika.

Popolno gorenje je tisto gorenje, pri katerem so prisotne zadostne količine vodika, plamen je neviden in ogenj gori brez dima.

Zaradi segrevanja vodnikov kot posledice preobremenitve, slabe in dotrajane izolacije vodnikov, kratkega stika, statične elektrike.

Zaradi segrevanja vodnikov kot posledice preobremenitve.

Zaradi segrevanja vodnikov kot posledice slabe izolacije.

Zaradi segrevanja vodnikov kot posledice kratkega stika.

Udar električnega toka je vpliv prehoda električnega toka skozi človeško telo, posledice česar so poškodbe ali celo smrt.

Udar električnega toka je vpliv prehoda električnega toka skozi kovino.

Udar električnega toka je vpliv prehoda električnega toka skozi vodo.

Udar električnega toka je vpliv prehoda električnega toka skozi zrak.

Samovžig, eksotermna reakcija, druge oblike kemične energije.

Samovžig, eksotermna reakcija, druge oblike fizikalne energije.

Samovžig, eksotermna reakcija, druge oblike mehanske energije.

Samovžig, eksotermna reakcija, druge oblike električne energije.

Pojavlja se žar ali žar in plamen. Gorijo trdne snovi (les, papir plastične mase, premog, volna …). Gasimo z vodo, prahom in peno.

Pojavlja se samo žar. Gorijo trdne snovi (les, papir plastične mase, premog, volna …). Gasimo s peno.

Pojavlja se samo plamen. Gorijo trdne snovi (les, papir plastične mase, premog, volna …). Gasimo s prahom.

Pojavlja se žar ali žar in plamen. Gorijo trdne snovi (les, papir plastične mase, premog, volna …). Gasimo z ogljikovim dioksidom.

Gorijo s plamenom. To so vnetljive tekočine (bencin, laki, smole, alkohol, olja ...). Gasimo s peno, prahom, ogljikovim dioksidom.

Gorijo s plamenom. To so vnetljive tekočine (bencin, laki, smole, alkohol, olja ...). Gasimo z vodo.

Gorijo s plamenom. To so vnetljive tekočine (bencin, laki, smole, alkohol, olja ...). Gasimo s peskom.

Gorijo s plamenom. To so vnetljive tekočine (bencin, laki, smole, alkohol, olja ...). Gasimo z metanom.

Poznamo notranji napad, zunanji napad, sestavljen napad, čelni napad, napad z obkrožanjem.

Poznamo samo notranji napad.

Poznamo samo zunanji napad.

Poznamo sestavljene napade.

Zajema nenehno urjenje gasilcev in reševalcev, njihovo psihofizično pripravljenost in vzdrževanje opreme v uporabnem stanju ter spremljanje varnostnih razmer.

Zajema samo nenehno urjenje gasilcev.

Zajema samo vzdrževanje opreme v uporabnem stanju.

Zajema samo spremljanje varnostnih razmer.

priprava za izvedbo intervencije

aktivnosti v zvezi z odhodom na intervencijo

izvajanje intervencije

zaključek intervencije

Aktivnosti v zvezi z reševanjem ljudi

Taktika gašenja požarov je organizacijski sistem vodenja in poveljevanja gasilskih enot pri izvajanju ukrepov gašenja in reševanja.

Taktika gašenja požarov je sistem vodenja gasilskih enot.

Taktika gašenja požarov je samo sistem poveljevanja gasilskih enot.

Taktika gašenja požarov je sistem izvajanja ukrepov gašenja.

Prepričati se moramo, kje je žarišče ali kraj požara in ali so ogroženi ljudje, kaj gori in koliko gorljivih snovi je že požar zajel, ali bomo zmogli reševati in zaustaviti požar s prisotno tehniko in sredstvi, ali lahko vremenske razmere otežijo gašenje.

Prepričati se moramo kje je žarišče in kraj požara, urediti moramo dovoljenje za reševanje iz strani GZS ter zavarovati kraj dogodka.

Prepričati se moramo samo, ali so ogroženi ljudje.

Prepričati se moramo samo, kaj gori.

V zadimljen prostor vstopamo v dvojicah, opremljeni z IDA in cevjo z vodo, vrata odpiramo počasi in čepe, pred odpiranjem s hrbtno stranjo dlani preverimo temperaturo vrat in skušamo oceniti stanje požara v prostoru.

V zadimljen prostor vstopamo sami, opremljeni z IDA in cevjo z vodo.

V zadimljen prostor vstopamo v dvojicah, opremljeni z IDA, opremi za prvo pomoč ter opremi za prezračevanje, pozorni smo na morebitne okvare opreme o kateri poročamo vodji intervencije.

V zadimljen prostor vstopamo v dvojicah, opremljeni samo s cevjo z vodo.

Da iz prostora izhajajo dim in plini, da zmanjšamo notranje temperature, da se izboljša vidljivost.

Da iz prostora izhajajo samo dim.

Da zmanjšamo notranje temperature in dovedemo kisik v prostor

Da se izboljša samo vidljivost.

Gašenje saj v dimnikih izvajamo s suhimi sredstvi za gašenje, to je gasilnim suhim prahom ali ogljikovim dioksidom. Gasilno sredstvo usmerimo navzgor skozi dimniška vratca, ki so pod tistimi, kjer je požar nastal.

Gašenje v dimnikih izvajamo z vodo, da najhitreje pogasimo požar.

Gašenje v dimnikih izvajamo s peno.

Gašenja v dimnikih ne izvajamo temveč počakamo, da ogenj zgubi energijo ter nato začnemo z ohlajevanjem.

Ker se voda ob razbeljenih dimniških stenah upari in poveča svojo prostornino, zaradi česar bi dimnik lahko popokal ali celo eksplodiral.

Ker se voda ob razbeljenih dimniških stenah ohladi.

Ker voda, ki spolzi ob dimniških stenah nima efekta, saj ogenj gori po središču dimnika

štej glavne lastnosti dobrega gasilnega sredstva?

Enostavna uporaba, velik gasilni učinek pri majhni uporabljeni količini, varno mora biti za gasilce in okolje, pri gašenju ne sme povzročati škode, delovati mora na čim več gorljivih snovi, biti mora čim cenejše.

Enostavna uporaba, majhen gasilni učinek pri veliki uporabljeni količini.

Najbolj pomembno je, da je okolju prijazno, če tudi pri tem izgubimo učinek gašenja.

Voda je najpogostejše gasilno sredstvo, na razpolago v večjih količinah, je najcenejše, lahko jo pretakamo po ceveh in jo v posodah prevažamo na večje razdalje, ima hladilni in tudi dušilni učinek, ne ogroža človekovega zdravja in okolja.

Voda je najpogostejše gasilno sredstvo ker je na razpolago v večjih količinah.

Voda je najcenejše, najbolj razširjeno gasilno sredstvo

Z gasilnimi sredstvi, ki učinkujejo dušilno: pena, prah, pepel, pesek, mivka, ipd.

Z vodo.

Z ogljikovim dioksidom.

Z metanom.

Gašenje poteka nepretrgoma z večjo količino vode.

Gašenje poteka nepretrgoma z manjšo količino vode.

Gašenje poteka prekinjeno z večjo količino vode.

Gašenje poteka prekinjeno z manjšo količino vode.

Gasilske vodne črpalke so naprave za črpanje vode iz vodnih virov.

Gasilske vodne črpalke so naprave za črpanje vode iz zemlje.

Gasilske vodne črpalke so naprave za črpanje vode iz zraka.

Gasilske vodne črpalke so naprave za črpanje vode iz kovin.

Delimo jih na nizkotlačne z delovnim tlakom do 3 barov, srednjetlačne z delovnim tlakom 3 do 16 barov in visokotlačne z delovnim tlakom 20 in več barov.

Delimo jih na nizkotlačne z delovnim tlakom do 5 barov.

Delimo jih na srednjetlačne z delovnim tlakom 5 do 20 barov in visokotlačne z delovnim tlakom 25 barov, nizkotlačne črpalke gasilci ne uporabljamo zaradi preslabega izkoristka.

Vozila razvrščamo na: poveljniška vozila, gasilska vozila, gasilska vozila s cisterno, gasilska vozila s prahom, vozila za gašenje in reševanje z višin, tehnična in orodna vozila, gasilska vozila za gozdne požare, gasilska logistična vozila, gasilski čolni in gasilski priklopniki.

Vozila razvrščamo na: poveljniška vozila, gasilska vozila, gasilska vozila s cisterno.

Vozila razvrščamo na: gasilska vozila s prahom, vozila za gašenje in reševanje z višin.

Vozila razvrščamo na: tehnična in orodna vozila, gasilska vozila za gozdne požare.

Delimo jih na lahka vozila s težo od 2 do 7,5 tone, srednje težka vozila s težo od 7,5 tone do 14 ton in težka vozila s težo nad 14 ton.

Delimo jih na lahka vozila s težo od 1 do 5 ton.

Delimo jih na lahka vozila z težo od 3 do 8 ton, srednje težka vozila s težo od 8 tone do 16 ton in težka vozila s težo nad 14 ton.

Z oranžnimi opozorilnimi ploščami s črnim robom, z opozorilnimi listki.

Z rdečimi opozorilnimi ploščki in oranžno tablo z napisom nevarne snovi.

Z modrimi opozorilnimi ploščami.

Standardizirana in tipizirana.

Gasilska oprema mora biti prilagojena evropskim standardom CC2.

Gasilska oprema mora biti prilagojena reševanju notranjih in zunanjih požarov.

Toplotno sevanje, radioaktivno sevanje, nevarnosti poškodb in zastrupitve z nevarnimi snovmi, padajoči predmeti, padci z višin, vlaga in mraz, ropot in vibracije, nevarnost udara električnega toka, udarci in vbodi z ostrim predmetom, nevarnosti okužb.

Nevarnosti poškodb in zastrupitve z nevarnimi snovmi, padajoči predmeti.

Če smo dobro zaščiteni in opremljeni, gasilcu ne preti nevarnost.

121

111

23

75

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Inšpektorat RS za varstvo pred požari.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi nesrečami.

Gasilska skupina, zmanjšani oddelek, oddelek, gasilski vod, gasilska četa.

Napadalna skupina, skupina za reševanje in specializirana skupina.

Manjša enota, srednja enota in velika enota.

Po funkciji in činu.

Po starosti.

Gasilci se naslavljajo po hierarhiji

Da.

Ne.

Samo v sistem reševanja.

Da poškodovanec ali bolnik lahko čim prej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oz. zdravljenja.

Da poškodovanec ali bolnik lahko čim prej pride do strokovne medicinske pomoči.

Da poškodovanecu ali bolniku delujejo osnovne življenske funkcije do prihoda strokovne medicinske pomoči.

Najprej nudimo prvo pomoč tistim, katerih življenje je najbolj ogroženo.

Najprej nudimo prvo pomoč tistim, ki so najmlajši.

Najprej nudimo prvo pomoč tistim, ki so najbolj poškodovani.

Vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara.

Vsi tehnični ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara.

Vsi organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara.

Vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za preprečevanje požara.

Nacionalni program.

Državni program.

Program za zaščito in reševanje.

Požarno stražo.

Varnostno stražo.

Reševalno stražo.

Izvajajo jo gasilci po končanem gašenju, dokler je še prisotna požarna nevarnost.

Izvajajo jo gasilci pred začetkom gašenja.

Izvajajo jo gasilci med gašenjem.

Izvajajo jo gasilci po končanem gašenju, ko ni več požarne nevarnosti.

Enovrstna ureditev.

Dvovrstna ureditev.

Štirivrstna ureditev.

V dvovrstno ureditev.

V enovrstno ureditev.

V štirivrstno ureditev.

Kot opekline, ožganine, prenehanje delovanja določenih organov.

Kot opekline.

Kot prenehanje delovanja določenih organov.

Kot globoke opekline, ki se širijo v telo

Voda in penilo.

Voda in pesek.

Voda in prah.

Zmogljivost črpalke je 800 l/min pri 8 barih.

Zmogljivost črpalke je 800 l/min pri 10 barih.

Zmogljivost črpalke je 1000 l/min pri 10 barih.

Gasilsko vozilo s cisterno s 4000 do 6000 litrov vode, shranjeno večjo količino penila, nameščeno gasilsko-tehnično opremo, vgrajeno hitro napadalno napravo ter vodnim monitorjem, posadka vozila je skupina 1+2.

Gasilsko vozilo s cisterno s 2000 do 4000 litrov vode, shranjeno večjo količino penila, nameščeno gasilsko-tehnično opremo, vgrajeno hitro napadalno napravo ter vodnim monitorjem, posadka vozila je skupina 1+2.

Gasilsko vozilo s cisterno s 6000 do 8000 litrov vode, shranjen kovček s prvo pomočjo, nameščeno gasilsko-tehnično opremo, shranjene dodatne enote IDA, posadka vozila je skupina 1+6

Manjše gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov.

Večje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov.

Gasilsko vozilo za gašenje industrijskih požarov.

Faza začetnega, rastočega, razvitega, pojemajočega požara.

Faza začetnega, rastočega, razvitega požara.

Faza A, faza B, Faza C

Prenos toplote skozi materiale.

Prenos toplote skozi zrak.

Prevajanje magnetne energije skozi materiale.

Za gašenje travniških in talnih gozdnih požarov.

Za gašenje industrijskih požarov.

Za gašenje stanovanjskih požarov.

Stenska stavbna konstrukcija, ki deli objekt v dva ali več požarnih sektorjev.

Stenska stavbna konstrukcija, ki deli objekt v dva ali več stanovanjskih sektorjev.

Pozarni zid je vodna pregrada, ki jo gasilci ustvarijo s pomočjo razpršenega curka, za preprečevanje širitve požara.

S pokrivanjem zadušimo ogenj.

Z vodo.

Z ogljikovim dioksidom.

4

3

8

Metoda je uporabna predvsem pri manjših, počasi napredujočih požarih.

Metoda je uporabna predvsem pri večjih, hitro napredujočih požarih.

Metoda je uporabna predvsem pri industrijskih požarih.

Je naprava za gašenje z vodo in se uporablja za gašenje požarov razreda A, predvsem gozdnih požarov. Posebej je primerna za gašenje manjših žarišč ter talnih in podtalnih požarov v naravnem okolju.

Je naprava za gašenje s peno.

Je naprava za gašenje s prahom, in se uporablja za gašenje požarov razreda B, predvsem gozdnih požarov. Posebej je primerna za gašenje manjših žarišč ter talnih in podtalnih požarov v naravnem okolju.

Levi in desni bok, rep požara, smer širitve požara, čelo požara, smer vetra.

Smer širitve požara, čelo požara.

Barvne oznake, ki se delijo na rdeše, modre in črne.

SPIN.

SPON.

VULKAN.

Makrolokacija: je prikaz objekta (objektov) za katerega je delan požarni načrt v odnosu na širši prostor in ogroženost objekta od okolice (in obratno) v primeru požara.

Mikrolokacija: je situacija obravnavanega objekta (objektov) v požarnem načrtu. Vsebina nam predstavi objekt glede na gradbene značilnosti, namen prostorov, vrste požarnih in drugih nevarnosti, naprav in inštalacij, ki vplivajo na razvoj požara in hitrost ter uspešnost intervencije.

Makrolokacija: je prikaz objekta (objektov) za katerega je delan požarni načrt v odnosu na širši prostor, mikrolokacija pa je odstotek požarnega obsega v kraju oz. prostoru.

Poveljnik, namestnik poveljnika, vodje oddelkov in orodjar.

Poveljnik, namestnik poveljnika.

Vodje oddelkov, orodjar.

Poveljnik, namestnik poveljnika, eden ali dva podpoveljnika, pomočniki poveljnika in glavni strojnik.

Poveljnik, namestnik poveljnika.

Podpoveljniki, pomočniki poveljnika.

Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje gasilstva.

Prostovoljno gasilsko društvo je poklicna organizacija.

Prostovoljno gasilsko društvo je komercialna organizacija.

Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev (PGSPG) podrobneje urejajo posamezna vprašanja delovanja prostovoljnih gasilcev, ki se nanašajo na članstvo v prostovoljni gasilski enoti, operativno vodenje prostovoljnih gasilskih organizacij, pravice in dolžnosti operativnih gasilcev, usposabljanje prostovoljnih gasilcev, uporabo gasilskih oznak, činov in položajnih funkcij pri predstavljanju gasilske organizacije ter opravljanju gasilskih nalog, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter gasilska tekmovanja prostovoljnih gasilcev.

Pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev urejajo dokumentacijo o gasilskih prostorih in vozilih, urejajo pravilnike o gasilskih tekmovanjih in družabnih dogodkih. Pravila gasilske službe službe urejajo načrte intervencije in pripravo na posredovanje.

Cilj požarne preventive je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja.

Cilj požarne preventive je samo varovanje okolja.

Cilj požarne preventive je varovanje pred požarom

Organi GZS so: Kongres, Plenum, Upravni odbor, Poveljstvo, Nadzori odbor, Arbitraža.

Organi GZS so: Kongres, Plenum, Upravni odbor.

Organi GZS so: Poveljstvo, Nadzori odbor.

skrbi za vzdrževanje, kontrolo in hranjenje zaščitnih dihalnih naprav in aparatov,

opravlja dopolnilno usposabljanje in vaje z gasilci – nosilci izolirnih dihalnih aparatov,

vodi evidenco gasilcev, usposobljenih za delo z izolirnimi dihalnimi aparati ter evidenco zaščitnih dihalnih aparatov in naprav,

nadzira roke pregledov zaščitnih dihalnih aparatov in skrbi za njihovo redno servisiranje,

Nadzira orodje in opremo za IDA ter sklicuje sestanke poveljstva.

Tekmovanja so: društvena, meddruštvena, občinska, tekmovanja GZ, regijska, državna, mednarodna, pokalno tekmovanje GZS in tekmovanja v počastitev dogodkov ali spomina na osebe, ki imajo izjemne zasluge za razvoj in napredek gasilstva.

Tekmovanja so: društvena, meddruštvena, občinska , regionalna in državna

človeška nepazljivost, malomarnost ali namerni požigi (npr. zaradi bolezni, materialne koristi, zakrivanja sledi …);

vroča dela na neustreznih mestih brez požarne straže (npr. uporaba odprtega plamena, varjenje, brušenje …) – zelo pogost vzrok požara v industriji;

naravni pojavi (npr. strela, potres, veter, vulkan …);

električna energija (npr. neustrezna uporaba naprav, kratek stik, preobremenitve, dotrajanost el. napeljave, razelektritev nakopičene statične elektrine …);

gradbene pomanjkljivosti (npr. dotrajanost posameznih delov zgradbe ali naprave, neustrezno vzdrževanje strojev in naprav, nenamenska uporaba objektov …).

Zunanji hidranti so v osnovi namenjeni dobavi vode v gasilska vozila ali motorne brizgalne. Neposredno gašenje za gasilce ne pride v poštev, je pa možno ob ustreznem tlaku in potrebni opremi, ki je redkokje nameščena (in vzdrževana) v posebnih omaricah, možno gasiti, ohlajevati negorečo stavbo ali druge predmete. Delimo jih v nadtalne ter podzemne. Vezani so na vodooskrbni sistem.

Zunanji hidranti so v osnovi namenjeni dobavi vode v gasilska vozila ali motorne brizgalne. Namenjeni so neposredemu gašenju, saj ima večina gasilskih društev v vozilih nameščeno opremo za rokovanje z zunanjimi hidranti. Delimo jih v nadtalne ter podzemne. Vezani so na vodooskrbni sistem.

Povelje je kratka, nedvoumno, pravočasno in ustno izražena zahteva za izvršitev določene gasilske naloge ali opravila, ki ga je treba opraviti kot sestavni del operativne gasilske naloge.

Povelje mora obsegati:

navedbo, komu je namenjeno (formaciji, posamezniku); navedbo naloge, potrebne gasilske reševalne opreme in gasilnih sredstev; določitev roka ali časa za izvedbo povelja;

varnostna opozorila; po potrebi tudi določitev načina izvedbe naloge, načina uporabe sredstev ali gasilske reševalne opreme, logistične oskrbe ter zamenjave moštva, počitka moštva ter drugih vprašanj

Povelje je kratka, jasna, pravočasno in ustno izražena zahteva za izvršitev določene gasilske naloge ali opravila, ki ga je treba opraviti kot sestavni del operativne gasilske naloge.

Povelje mora obsegati:

Koga povelje kliče, za kakšno nalogo, kakšno je stanje in koliko enot potrebuje poveljnik za rešitev dane situacije. Povelje se mora navezovati na nujno situacijo in se ne sme izrabljati v druge načine.

Aktivna požarna zaščita (APZ) je zaščita, ki v določeni meri deluje samodejno, torej gre za naprave, ki v primeru požara delujejo samodejno in to aktivno (javljanje požara, gašenje požara, odvod dima in toplote).

Aktivna požarna zaščita (APZ) je zaščita, ki jo izvajamo kadar je sum za požar velik. APZ vsebuje preventivno ukrepanje kot je nadzor in zaščita območja ter priprava različne opreme za kontroliranje požara.

Požarni načrt je grafični prikaz ureditve in delov zgradbe z označenimi nevarnostmi ter napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito. Namenjen je gasilcem in reševalcem. Izdelati ga morajo lastniki oz. uporabniki požarno bolj ogroženih objektov.

Požarni načrt je grafični prikaz ureditve in evakuacijskih postopkov stavbe. Namenjem je prebivalcem in uporabnikom prostora, da se ob nevarnosti lažje evakuirajo. Požarni načrt vsebuje plan gašenja stavb ter možne izhodne točke požarnih preskokov.