Wayground logo

Free Printable Worksheets

Font size

S
M
L
XL
Worksheets

Vprašanja iz delovnega lista – Turistična ponudba

Total questions: 86

Worksheet time: 43mins

Name
Class
Date
1.

Katera razlaga POVSEM ustreza definiciji turistične ponudbe?

a)

Povpraševanje turistov po destinaciji v določenem obdobju.

b)

Vsota prihodkov turističnih podjetij v sezoni.

c)

Količina turističnih dobrin, ki jo ponudniki pripravijo prodati pri danih cenah in deviznih tečajih.

d)

Stopnja prepoznavnosti destinacije (promocija in ugled).

2.

Katera trditev najbolje povezuje odnos med ponudbo in povpraševanjem v prostoru?

a)

Ponudba in povpraševanje sta enako nepremična.

b)

Ponudba je premična, povpraševanje je vezano na prostor.

c)

Ponudba in povpraševanje sta enako premična.

d)

Povpraševanje je premično, ponudba pa večinoma prostorsko vezana.

3.

Če ponudnik spremeni ceno, kapacitete pa kratkoročno ne more povečati, katera razlaga je najbolj pravilna?

a)

Ponudba se vedno takoj popolnoma prilagodi.

b)

Ponudba se v celoti prilagaja počasi, z dolgim časovnim odlogom.

c)

Ponudba se preseli za turisti.

d)

Ponudba je vedno enaka povpraševanju.

4.

Katera situacija je najbolj skladna z definicijo turistične ponudbe?

a)

Ponudniki imajo pripravljene dobrine/storitve in jih pri danih pogojih ponujajo na trgu.

b)

V kraju je jezero, vendar ni nobenih storitev ali infrastrukture.

c)

Destinacija ima veliko sledilcev na družbenih omrežjih.

d)

Turisti tisti dan pridejo, a ponudniki ničesar ne prodajajo.

5.

Katera izbira zveni kot ponudba, a v resnici opisuje povpraševanje?

a)

Ponudba se prilagaja spremembam z zamikom.

b)

Ponudba je vezana na prostor.

c)

Turisti izbirajo med destinacijami

d)

Hoteli prodajajo določeno količino prenočitev pri dani ceni.

6.

Turistična ponudba je v definiciji izražena kot:

a)

količina turističnih dobrin, ki jo ponudniki pripravijo prodati

b)

število turistov, ki želijo potovati

c)

število oglasov in promocijskih kampanj

d)

kakovost naravnih in kulturnih dobrin

7.

Katera trditev je najmanj pravilna glede prilagajanja ponudbe?

a)

Ponudniki prodajajo pri danih cenah in deviznih tečajih.

b)

Ponudba se hitro in brez zamika prilagodi vsaki tržni spremembi.

c)

Ponudba je pogosto prostorsko vezana.

d)

Prilagajanje ponudbe je lahko časovno zamaknjeno.

8.

Kaj je najbližje razlogu, da ponudba je vezana na prostor?

a)

Hotel lahko brez težav prestavimo v drug kraj.

b)

Povpraševanje je nepremično, ponudba pa se seli.

c)

Ponudba se vedno preseli za turisti.

d)

Hotela ali jezera ne moremo prestaviti iz enega kraja v drugega.

9.

Katera značilnost najbolje razloži stavek: »Ponudbo oblikujejo proizvodi številnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti?«

a)

Svojevrstna sestava (blago/storitve/dobrine)

b)

Raznovrstnost ponudbe (veliko dejavnosti sodeluje)

c)

Nepremičnost ponudbe (vezanost na prostor)

d)

Slaba izraba zmogljivosti (izven sezone)

10.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek: »Nobena dejavnost ni v celoti turističnega značaja; panoge sodelujejo.«

a)

Nepremičnost ponudbe

b)

Velika vložena sredstva

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Svojevrstna sestava

11.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Povpraševanje je raznoliko, zato se v ponudbo vključujejo različne panoge in storitve.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Slaba izraba zmogljivosti

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

12.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Turistična ponudba ni zgolj gostinstvo in posredovanje, ampak širši nabor proizvodov.«

a)

Nepremičnost ponudbe

b)

Slaba izraba zmogljivosti

c)

Velika vložena sredstva

d)

Raznovrstnost ponudbe

13.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Posamezne panoge imajo tudi ne turistično vlogo, a prispevajo k turistični ponudbi.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Svojevrstna sestava

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

14.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »V ponudbi prevladujejo storitve; blago je manjši del, naravne/kulturne dobrine pa vplivajo na kakovost in ceno.«

a)

Nepremičnost ponudbe

b)

Velika vložena sredstva

c)

Svojevrstna sestava ponudbe

d)

Raznovrstnost ponudbe

15.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek: »Storitve (npr. prenočitev, postrežba hrane) imajo največji delež in turizmu dajejo pečat terciarnega sektorja.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Svojevrstna sestava ponudbe

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Slaba izraba zmogljivosti

16.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Naravne in kulturne dobrine posebej vplivajo na kakovost in ceno ter omogočajo turistično rento.«

a)

Svojevrstna sestava ponudbe

b)

Raznovrstnost ponudbe

c)

Slaba izraba zmogljivosti

d)

Velika vložena sredstva

17.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Blago (npr. spominki, knjige, filmi) je del ponudbe, vendar manjši od storitev.«

a)

Slaba izraba zmogljivosti

b)

Nepremičnost ponudbe

c)

Svojevrstna sestava ponudbe

d)

Raznovrstnost ponudbe

18.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Kakovost in cena storitev sta povezani tudi z naravnimi/kulturnimi dobrinami destinacije.«

a)

Velika vložena sredstva

b)

Svojevrstna sestava ponudbe

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Nepremičnost ponudbe

19.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Na enoto proizvoda je vloženega veliko kapitala; sezonski hoteli imajo visok kapitalni količnik.«

a)

Nepremičnost ponudbe

b)

Slaba izraba zmogljivosti

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

20.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Velik del sredstev je v zgradbah in opremi, zato so stalni stroški visoki.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Velika vložena sredstva

c)

Svojevrstna sestava ponudbe

d)

Nepremičnost ponudbe

21.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek: »Visoki stalni stroški zmanjšujejo in upočasnijo prilagodljivost cenam.«

a)

Velika vložena sredstva

b)

Raznovrstnost ponudbe

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Slaba izraba zmogljivosti

22.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Investicije v objekte/opremo močno oblikujejo stroškovno strukturo ponudnikov.«

a)

Nepremičnost ponudbe

b)

Slaba izraba zmogljivosti

c)

Velika vložena sredstva

d)

Raznovrstnost ponudbe

23.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Zaradi visokih vložkov je prilagajanje na tržne razmere omejeno.«

a)

Slaba izraba zmogljivosti

b)

Raznovrstnost ponudbe

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

24.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Zmogljivosti se prilagajajo povpraševanju predvsem v sezoni; izven sezone so kapacitete pogosto slabo izkoriščene.«

a)

Slaba izraba zmogljivosti in nizka rentabilnost

b)

Raznovrstnost ponudbe

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Svojevrsna sestava

25.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Sezonske spremembe povpraševanja povzročajo slabo izrabo izven sezone.«

a)

Velika vložena sredstva

b)

Slaba izraba zmogljivosti in nizka rentabilnost

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Nepremičnost ponudbe

26.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Slaba izraba kapacitet vodi v relativno nizek dobiček glede na vložena sredstva.«

a)

Slaba izraba zmogljivosti in nizka rentabilnost

b)

Nepremičnost ponudbe

c)

Svojevrsna sestava

d)

Raznovrstnost ponudbe

27.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Zaradi sezonskosti je rentabilnost pogosto nižja, čeprav so vložki visoki.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Slaba izraba zmogljivosti in nizka rentabilnost

c)

Nepremičnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

28.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Visoki vložki + slaba izraba izven sezone → relativno nizka rentabilnost.«

a)

Svojevrsna sestava

b)

Velika vložena sredstva

c)

Slaba izraba zmogljivosti in nizka rentabilnost

d)

Raznovrstnost ponudbe

29.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Hotela ali jezera ni mogoče prestaviti iz enega kraja v drugega.«

a)

Nepremičnost turistične ponudbe

b)

Raznovrstnost ponudbe

c)

Slaba izraba zmogljivosti

d)

Svojevrsna sestava

30.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Storitve moramo porabiti tam, kjer so proizvedene (npr. kosilo).«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Velika vložena sredstva

c)

Slaba izraba zmogljivosti

d)

Nepremičnost turistične ponudbe

31.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Ker je ponudba prostorsko vezana, se težko in počasi prilagaja spremembam cen in povpraševanja.«

a)

Nepremičnost turistične ponudbe

b)

Svojevrsna sestava

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Velika vložena sredstva

32.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Tokove turistov je treba usmerjati k obstoječi ponudbi; ponudbe ne moremo “premakniti”.«

a)

Velika vložena sredstva

b)

Slaba izraba zmogljivosti

c)

Raznovrstnost ponudbe

d)

Nepremičnost turistične ponudbe

33.

Označi za katero značilnost turistične ponudbe velja stavek »Nepremičnost ponudbe poveča pomen dostopnosti in urejenosti kraja.«

a)

Raznovrstnost ponudbe

b)

Nepremičnost turistične ponudbe

c)

Svojevrsna sestava

d)

Slaba izraba zmogljivosti

34.

Katera trditev o sestavi turistične ponudbe je pravilna?

a)

Naravne dobrine so največji del, storitve pa najmanj.

b)

Turistična ponudba je skoraj samo blago.

c)

Turistična ponudba je samo promocija destinacije.

d)

Ponudbo tvorijo blago (manj), storitve (največ) ter naravne/kulturne dobrine (vpliv na kakovost in ceno).

35.

Zakaj storitve v turizmu dajejo pečat terciarnemu sektorju?

a)

Ker storitev skoraj ni, prevladuje blago.

b)

Ker so storitve vedno brezplačne.

c)

Ker storitve zavzemajo največji del ponudbe na trgu.

d)

Ker storitev ni treba porabiti na kraju nastanka.

36.

Spominki spadajo med:

a)

blago (manjši del ponudbe)

b)

storitve (največji del ponudbe)

c)

infrastrukturo (sekundarna ponudba)

d)

naravne dobrine (primarna ponudba)

37.

Prenočitve spada med:

a)

blago (manjši del ponudbe)

b)

naravne dobrine (primarna ponudba)

c)

storitve (največji del ponudbe)

d)

infrastrukturo (sekundarna ponudba)

38.

Naravne in kulturne dobrine v turistični ponudbi:

a)

nimajo vpliva na kakovost ponudbe

b)

vplivajo na kakovost in ceno ter omogočajo turistično rento

c)

vplivajo samo na promocijo, ne pa na ceno

d)

so vedno prenosljive iz kraja v kraj

39.

Turistična renta pomeni:

a)

sezonsko znižanje cen zaradi slabše izrabe kapacitet

b)

strošek, ki nastane zaradi komunalnih storitev v kraju

c)

dodaten dohodek zaradi vpliva naravnih/kulturnih dobrin na kakovost in ceno

d)

davek, vezan izključno na devizne tečaje

40.

Knjige/filmi o turizmu so najbližje pojmu:

a)

infrastruktura

b)

naravne dobrine

c)

storitev

d)

antropogena primarna dobrina

41.

Priprava in postrežba hrane je najbližje pojmu:

a)

infrastruktura

b)

naravna dobrina

c)

storitev

d)

antropogena primarna dobrina

42.

Katera izbira je nepravilna?

a)

Blago je manjši del ponudbe.

b)

Storitve so največji del ponudbe.

c)

Naravne/kulturne dobrine vplivajo na kakovost in ceno.

d)

Naravne dobrine so proizvedljive storitve, ki jih ustvarjamo po potrebi.

43.

Po katerem merilu delimo turistično ponudbo na primarno in sekundarno?

a)

po številu turistov

b)

po višini cen

c)

po obnovljivosti (možnost ponovne proizvodnje)

d)

po oddaljenosti destinacije

44.

Katera trditev najbolje definira primarno turistično ponudbo?

a)

Dobrine, ki jih lahko proizvajamo kadarkoli z enako uporabnostjo.

b)

Infrastruktura kraja (ceste, vodovod).

c)

Rezultati proizvodnje (nočitve, obroki).

d)

Dobrine, ki jih ne moremo proizvajati (ali ne več z enako privlačnostjo).

45.

Katera trditev najbolje definira sekundarno turistično ponudbo?

a)

Dobrine, ki so proizvod preteklega dela in jih ne moremo ponoviti.

b)

Dobrine, ki se dajo proizvajati z enako uporabnostjo, kadar je potrebno.

46.

Primarna turistična ponudba je sestavljena iz:

a)

infrastrukture, zmogljivosti in rezultatov proizvodnje

b)

blaga in storitev (brez dobrin)

c)

naravnih dobrin in antropogenega dela

d)

samo infrastrukture

47.

Podnebje je primer:

a)

naravne dobrine (primarna ponudba)

b)

rezultata proizvodnje

c)

infrastrukture

d)

zmogljivosti objekta

48.

Katera trditev o naravnih dobrinah je pravilna?

a)

Lahko jih prestavimo iz kraja v kraj.

b)

So proizvod dela, zato jih proizvajamo na novo.

c)

Človek lahko poljubno spreminja njihovo kakovost.

d)

Njihova količina in kakovost sta dani v prostoru in času (niso proizvod dela).

49.

Katera primera sta antropogeni del primarne ponudbe?

a)

Bled in Kranjska Gora

b)

Ceste in kanalizacija

c)

Eifflov stolp ali Kip svobode

d)

Hoteli in apartmaji

50.

Kaj je najbolj jasna ločnica primarna ↔ sekundarna ponudba?

a)

Primarna je vedno plačljiva, sekundarna vedno brezplačna.

b)

Sekundarna je samo infrastruktura, primarna pa samo storitve.

c)

Primarna nastane šele po valorizaciji, sekundarna pa je "dana".

d)

Primarna je neproizvedljiva/neponovljiva, sekundarna pa proizvedljiva z enako uporabnostjo.

51.

Kateri primer najbolj ustreza antropogenemu delu primarne ponudbe?

a)

nov hotel

b)

nočitev z zajtrkom

c)

vodovod

d)

Eifflov stolp

52.

Podzemeljske jame sodijo med:

a)

rezultate proizvodnje

b)

zmogljivosti objektov

c)

naravne dobrine (primarna ponudba)

d)

infrastrukturo

53.

Gradovi/cerkve/spomeniki so:

a)

rezultati proizvodnje

b)

infrastruktura

c)

antropogene (kulturne) dobrine primarne ponudbe

d)

zmogljivosti objektov

54.

Sekundarna turistična ponudba je sestavljena iz katerih treh delov?

a)

infrastruktura + zmogljivosti objektov + rezultati proizvodnje

b)

naravni del + antropogeni del + turistična renta

c)

blago + storitve + promocija

d)

sezonskost + nepremičnost + devizni tečaji

55.

Katera razlaga najbolje ustreza infrastrukturi?

a)

kar turist neposredno kupi (npr. nočitev)

b)

zgradbe/objekti in njihove kapacitete

c)

temeljne naprave in urejenost kraja, ki jo turist uporablja posredno

d)

naravne in kulturne privlačnosti

56.

Ceste so primer:

a)

zmogljivosti objekta

b)

rezultata proizvodnje

c)

primarne ponudbe

d)

infrastrukture

57.

Vodovod je primer:

a)

infrastrukture

b)

rezultata proizvodnje

c)

zmogljivosti

d)

primarne ponudbe

58.

Javna razsvetljava je primer:

a)

rezultata proizvodnje

b)

zmogljivosti

c)

infrastrukture

d)

naravne dobrine

59.

Turiste pri infrastrukturi Bleda zanima predvsem:

a)

kdo je financiral kanalizacijo

b)

da pridejo po dobri cesti

c)

število prodanih spominkov

d)

višina deviznega tečaja

60.

Zmogljivosti objektov pomenijo:

a)

temeljne naprave (vodovod, kanalizacija)

b)

zgradbe/objekte in njihovo kapaciteto (koliko gostov sprejmejo in kaj omogočajo)

c)

naravne privlačnosti (jezera, gore)

d)

cene na turističnem trgu

61.

Hotel/apartma/kamp sodi med:

a)

infrastrukturo

b)

zmogljivosti objektov

c)

rezultate proizvodnje

d)

primarno ponudbo

62.

Žičnica/smučišče sodi med:

a)

rezultate proizvodnje

b)

infrastrukturo

c)

zmogljivosti objektov

d)

naravne dobrine

63.

Terme Čatež so primer:

a)

rezultatov proizvodnje

b)

naravnih dobrin

c)

zmogljivosti objektov

d)

infrastrukture

64.

Rezultati proizvodnje pomenijo:

a)

konkretne storitve/blago, ki jih turist plača in porabi

b)

kapacitete objektov (število sob)

c)

temeljne naprave kraja

d)

naravne/kulturne privlačnosti

65.

Nočitev z zajtrkom / kosilo / vstopnica / masaža / spominek sodi med:

a)

infrastrukturo

b)

primarno ponudbo

c)

zmogljivosti

d)

rezultate proizvodnje

66.

Na primeru: "avtocesta do kraja – hotel – nočitev", določi katera razvrstitev je pravilna?

a)

avtocesta = rezultat; hotel = infrastruktura; nočitev = zmogljivost

b)

avtocesta = infrastruktura; hotel = zmogljivost; nočitev = rezultat proizvodnje

c)

avtocesta = zmogljivost; hotel = rezultat; nočitev = infrastruktura

d)

vse tri so primarna ponudba

67.

Katera izbira je NAJMANJ neposreden predmet turistovega povpraševanja, a je nujna za obisk?

a)

vstopnica za muzej

b)

smučarska karta

c)

kanalizacija / vodovod / javna razsvetljava

d)

nočitev

68.

Katera izbira je primer zmogljivosti?

a)

nočitev z zajtrkom

b)

število sob/apartmajev (kapaciteta)

c)

masaža

d)

vstopnica za žičnico

69.

Katera trditev je napačna?

a)

Infrastruktura je osnova delovanja kraja.

b)

Rezultati proizvodnje so to, kar gost kupi.

c)

Zmogljivosti so povezane s kapaciteto objektov.

d)

Zmogljivosti so temeljne naprave (vodovod, kanalizacija).

70.

Katera trditev v odnosu med primarno in sekundarno ponudbo je pravilna?

a)

Sta tesno povezani; ne moreta obstajati druga brez drugega.

b)

Nista povezani in lahko obstajata vsaka zase.

c)

Sekundarna ponudba je vedno nepomembna.

d)

Primarna ponudba nastane šele po obisku turistov.

71.

Zakaj so naravne/kulturne privlačnosti brez dodatnega dela pogosto "neuporabne" za turiste?

a)

Ker so vedno predrage.

b)

Ker jih turisti večinoma sploh ne morejo uporabljati.

c)

Ker turiste zanimajo samo devizni tečaji.

d)

Ker niso del povpraševanja.

72.

Kaj se zgodi brez dobrin sekundarne turistične ponudbe?

a)

Poveča se turistična renta.

b)

Cene se lažje prilagodijo.

c)

Ostanejo le privlačnosti.

d)

Nastane več naravnih dobrin.

73.

Od česa je odvisna stopnja soodvisnosti med primarno in sekundarno ponudbo?

a)

Od temperature vode v hotelu.

b)

Od zahtev povpraševalcev.

c)

Od barve letal.

d)

Od števila parkirišč.

74.

Kaj pomeni turistična valorizacija?

a)

Preoblikovanje privlačnosti v turistično ponudbo (z oblikovanjem sekundarne ponudbe).

b)

Promocija privlačnosti brez urejanja dostopa.

c)

Zamenjava deviznih tečajev.

d)

Prestavljanje hotela na drugo lokacijo.

75.

Kateri sklop ukrepov je potreben za dostopnost primarnih dobrin turistom?

a)

Samo oglaševanje destinacije.

b)

Urediti kraj in zgraditi ceste/letališča/hotele ipd.

c)

Samo znižati cene spominkov.

d)

Samo povečati muzejske zbirke.

76.

Ko primarne dobrine postanejo del turistične ponudbe, se zgodi tudi:

a)

dobijo tržno ceno na turističnem trgu

b)

izgubijo vrednost

c)

postanejo infrastruktura

d)

postanejo proizvedljive z enako uporabnostjo

77.

Katera možnost ni valorizacija?

a)

urediti turistični kraj in izboljšati dostop

b)

zgraditi letališče in urediti promet

c)

zgraditi hotel in urediti kraj

d)

oglaševati privlačnost in dostopnost kraja

78.

Zakaj je pri primarni turistični ponudbi majhna prilagodljivost količine v času in prostoru?

a)

Ker so produkcijski faktorji omejeni ali jih ni na razpolago.

b)

Ker se ponudba vedno preseli v drug kraj.

c)

Ker je primarna ponudba vedno proizvodljiva.

d)

Ker je devizni tečaj stabilen.

79.

Kateri ukrep je pravi način povečanja naravnega dela (logika valorizacije)?

a)

povečanje muzejske zbirke

b)

povečanje sekundarne ponudbe v krajih z naravnimi dobrinami

c)

"proizvodnja" novih gora/jezer

d)

prestavljanje naravnih dobrin v druge kraje

80.

Kateri ukrep je možen za podaljšanje izrabe naravnega dela primarne ponudbe?

a)

podaljšanje sezone v turističnih regijah

b)

znižanje deviznega tečaja

c)

zmanjšanje kapacitete hotelov

d)

ukinitev infrastrukture

81.

Kateri ukrep uporabljamo kot način povečanja antropogenega dela primarne ponudbe?

a)

ureditev kulturno pomembnih krajev/objektov in dostopnost z izgradnjo sekundarne ponudbe

b)

"proizvodnja" novih spomenikov iz preteklosti

c)

spreminjanje kakovosti naravnih dobrin po želji

d)

zmanjšanje ponudbe storitev

82.

Sekundarno turistično ponudbo moramo razumeti kot:

a)

infrastrukturo in zmogljivost

b)

zmogljivosti in dejansko ponudbo

c)

infrastrukturo in dejansko ponudbo

d)

zmogljivost, ponudbo in infrastrukturo

83.

Kaj pomeni "mogoča ponudba"?

a)

količina zmogljivosti (kapacitet)

b)

količina proizvodov (trenutna ponudba)

c)

količina naravnih dobrin

d)

količina kulturnih spomenikov

84.

Kaj pomeni "dejanska ponudba"?

a)

količina zmogljivosti

b)

količina naravnih dobrin

c)

količina proizvodov (trenutna ponudba)

d)

količina infrastrukture

85.

Zakaj se mogoča ponudba težko prilagodi drugačnim cenam?

a)

ker se prilagodi takoj in brez stroškov

b)

ker je odvisna le od deviznih tečajev

c)

ker je vedno enaka dejanski ponudbi

d)

ker zahteva čas in visoka sredstva

86.

Katera trditev o dejanski ponudbi je pravilna?

a)

prilagodi se cenam le v mejah razpoložljivih zmogljivosti

b)

prilagodi se brez omejitev

c)

vedno zahteva investicije v nove kapacitete

d)

je enaka primarni ponudbi