Naravnogeografske značilnosti Slovenije
Authored by Sara Abrahamsberg
Geography
8th - 9th Grade
Used 73+ times
AI Actions
Add similar questions
Adjust reading levels
Convert to real-world scenario
Translate activity
More...
Content View
Student View
10 questions
Show all answers
1.
MULTIPLE SELECT QUESTION
30 sec • 1 pt
Kaj je značilno za MAGMATSKE KAMNINE?
Nastanejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje.
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Apnenec
Globočnine = magma ohladi še pod površjem.
2.
MULTIPLE SELECT QUESTION
30 sec • 1 pt
Kaj je značilno za SEDIMENTNE KAMNINE?
Nastanejo iz magmatskih, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.
NESPRIJETE USEDLINE: PROD, PESEK in GLINA
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Predornine = magma strdi na površju.
3.
MULTIPLE SELECT QUESTION
45 sec • 1 pt
Kaj je značilno za METAMORFNE KAMNINE?
Konglomerat, peščenjak, glinavec, lapor
V Sloveniji malo - omejene na Severovzhodno predalpsko hribovje.
Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.
Nastanejo iz magmatskih ali iz sedimentnih kamnin, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.
4.
MULTIPLE CHOICE QUESTION
30 sec • 1 pt
Najmlajše kamnine sestavljajo rečni nanosi (prod, pesek, glina), ki zapolnjujejo dna kotlin in dolin v osrednji Sloveniji in ravnine Obpanonskih pokrajin.
Da
Ne
5.
MULTIPLE CHOICE QUESTION
30 sec • 1 pt
TEMPERATURNI OBRAT je ...
... zadnji rastlinski višinski pas.
... pojav zlasti v hladni polovici leta. Hladnejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine toplejši zrak.
... hladni tok v Jadranskem morju.
... pojav zlasti v topli polovici leta. Toplejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine hladnejši zrak.
6.
MULTIPLE CHOICE QUESTION
30 sec • 1 pt
Proti vzhodu se količina padavin postopoma povečuje.
Da
Ne
7.
MULTIPLE SELECT QUESTION
45 sec • 1 pt
Izberi pravilne trditve.
Topli pas = pod plastjo hladnega zraka.
V večjih nadmorskih višinah še vedno uspeva listnati gozd, ki z višino počasi preide najprej v mešani in potem v iglasti gozd.
Na dnu kotlin, dolin in kraških globeli nekoč listnati gozdovi; v zmanjšani meri še danes, marsikje so se morali umakniti travnikom in pašnikom, …
Listavci začnejo močneje zamenjevati iglavce približno pri 2000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.
Iglavci začnejo močneje zamenjevati listavce približno pri 1000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.
Access all questions and much more by creating a free account
Create resources
Host any resource
Get auto-graded reports
Continue with Google
Continue with Email
Continue with Classlink
Continue with Clever
or continue with
Microsoft
%20(1).png)
Apple
Others
Already have an account?
