Naravnogeografske značilnosti Slovenije

Kaj je značilno za MAGMATSKE KAMNINE?

• Nastanejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje.

• Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.

• Apnenec

• Globočnine = magma ohladi še pod površjem.

Kaj je značilno za SEDIMENTNE KAMNINE?

• Nastanejo iz magmatskih, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.

• NESPRIJETE USEDLINE: PROD, PESEK in GLINA

• Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.

• Predornine = magma strdi na površju.

Kaj je značilno za METAMORFNE KAMNINE?

• Konglomerat, peščenjak, glinavec, lapor

• V Sloveniji malo - omejene na Severovzhodno predalpsko hribovje.

• Nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.

• Nastanejo iz magmatskih ali iz sedimentnih kamnin, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost.

Najmlajše kamnine sestavljajo rečni nanosi (prod, pesek, glina), ki zapolnjujejo dna kotlin in dolin v osrednji Sloveniji in ravnine Obpanonskih pokrajin.

• Da

• Ne

TEMPERATURNI OBRAT je ...

• ... zadnji rastlinski višinski pas.

• ... pojav zlasti v hladni polovici leta. Hladnejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine toplejši zrak.

• ... hladni tok v Jadranskem morju.

• ... pojav zlasti v topli polovici leta. Toplejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine hladnejši zrak.

Proti vzhodu se količina padavin postopoma povečuje.

• Da

• Ne

Izberi pravilne trditve.

• Topli pas = pod plastjo hladnega zraka.

• V večjih nadmorskih višinah še vedno uspeva listnati gozd, ki z višino počasi preide najprej v mešani in potem v iglasti gozd.

• Na dnu kotlin, dolin in kraških globeli nekoč listnati gozdovi; v zmanjšani meri še danes, marsikje so se morali umakniti travnikom in pašnikom, …

• Listavci začnejo močneje zamenjevati iglavce približno pri 2000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.

• Iglavci začnejo močneje zamenjevati listavce približno pri 1000m in nato segajo do zgornje gozdne meje.

Prek slovenskega ozemlja poteka razvodje ...

• ... med Črnim in Jadranskim morjem.

• ... med Črnim in Egejskim morjem.

• ... med Jadranskim in Atlantskim oceanom.

• ... med Črnim in Atlantskim oceanom.

Podzemeljske vode tudi v nesprijetih usedlinah (produ, pesku) na dnu kotlin in ravnin. Padavinska voda tu pronica skozi nesprijet prod in pesek ter se v njiju kopiči kot podtalnica.

• Da

• Ne

Skoraj polovica ozemlja Slovenije zaradi kraškega površja ...

• ... ima veliko površinskih voda, saj vse vode tečejo nad površjem.

• ... nima niti površinskih niti podzemeljskih voda.

• ... nima površinskih voda, ampak se voda pretaka pod površjem.