Knjižni in neknjižni jezik

Kdaj uporabljam knjižni jezik?

• Ko se pogovarjam s sošolci.

• Ko se pogovarjam s starši.

• Ko se pogovarjam s knjižničarjem.

• Ko se pogovarjam s sestrično.

• Ko se pogovarjam s prijatelji.

Zakaj se v šoli učim knjižnega jezika? Možnih je več odgovorov.

• Da se lahko sporazumevam na vseh uradnih mestih v Sloveniji.

• Da me razumejo vsi, ki poznajo slovenski knjižni jezik.

• Ker učiteljica komplicira in ne pusti govoriti drugače. :)

• Ker se doma navadno pogovarjamo v neknjižni slovenščini in se moram knjižne zato naučiti in jo vaditi v šoli.

• Ker se moramo učiti tujih jezikov.

Zapiši z eno besedo - kakšen jezik uporabljamo v šoli pri pouku in ni narečno obarvan.

(a)  

Označi besedo, ki ni v knjižnem jeziku.

• kufer

• potovalka

• kovček

• nahrbtnik

• torba

Označi vse knjižne besede.

• mravla

• mravlja

• mlejko

• mleko

• zvora

Označi kaj je značilno za URADNI pogovor.

• ogovori

• neknjižni jezik

• knjižni jezik

• vikanje

• tikanje

S čim zaključim telefonski pogovor?

• s vprašanjem

• s pozdravom

• z predstavitvijo imena in priimka

• z ogovorom

Kaj pomeni rek: " Dva hkrati lahko pojeta, ne pa govorita."

• da se poje v zboru

• da se med petjem ne pogovarjamo

• da se je med pogovarjanjem treba tudi poslušati

• da sogovorca ne smemo pustiti do besede

Kaj pomeni, da je sogovorčeva spretnost odvisna od tvoje.

• da se sogovorec ne zna pogovarjati in moraš govoriti samo ti

• da si ti najpametnejši in drugi nimajo pojma :)

• da moraš sogovorca med pogovorom poslušati in vzpodbujati, da pogovor boljši.

• da sogovorec brez tebe ne zna govoriti.

Poklikaj kar DRŽI!

• sogovorca med pogovorom pozorno poslušam

• z vsemi odraslimi tvorim uradni pogovor

• z ljudmi, ki so na delovnem mestu tvorim uradni pogovor

• Govoriti moramo glasno, da preglasimo vse okoli nas.

• Govorimo razločno in primerno glasno.