Pogovarjanje o objektu fobije, dokler strah ne izgine.

Postopno približevanje objekta fobije, dokler se strah ne zmanjša.

Raziskovanje dejstev o objektu fobije, dokler se strah ne zmanjša.

Oblikovanje strategij izogibanja izpostavitvi objektu fobije, da se strah ne bi sprožal.

Panični napadi.

Občutek nemoči in apatije.

Občutek nesposobnosti obvladovanja strahu.

Občutek splošne in nejasne tesnobe.

Pogosto pogledovanje skozi okno zaradi občutka, da te nekdo opazuje.

Natančno število preverjanj, ali so vrata resnično zaklenjena.

Ritualno pranje rok vsakič, ko se česa dotakneš.

Precizno zlaganje knjig na knjižno polico s točno določeno razdaljo od roba brez vsake tolerance odstopanja.

Da ozdravijo depresijo.

Sploh niso potrebni.

Da preventivno preprečijo pojavljanje depresije pri ogroženih posameznikih.

Da omilijo simptome depresije in bolniku omogočajo funkcioniranje.

Da imajo kartoteko v psihiatrični ustanovi.

Da se o njih oblikujejo stereotipi in predsodki,zaradi česar jih mnogi zavračajo.

Da jih hitro prepoznamo zaradi nenavadnega vedenja.

Da lahko hitreje pridejo na vrsto za pregled pri specialistu.

Katatonska.

Paranoidna.

Hebefrenska

Nediferencirana

Napadi panike v raznolikih situacijah.

Napadi panike v točno določenih situacijah.

Spološno tesnobno počutje.

Strah pred socialnimi situacijami.

Dolgotrajna potrtost vse do stanja apatije.

Občutek brezizhodnosti.

Blodnje in halucinacije.

Nizko samovrednotenje.

Napačne zaznave dejansko obstoječih dražljajev.

Zmotna prepričanja zaradi bolezni.

Zaustavitve miselnega toka pri pacientu.

Zmotne zaznave brez prisotnosti dejanskih dražljajev v okolju.

Saj to sploh ne drži. Če se počutiš bolje, lahko nehaš.

Ker bi imel odtegnitvene simptome.

Ker je odsotnost simptomov lahko le remisija bolezni, ne pa njena ozdravitev in se lahko epizoda kmalu spet pojavi.

Ker se bodo simptomi nemudoma ponovno pojavili.