Ves narejen je iz snega,

na glavi stari lonec ima.

Metlo v rokàh drži,

Kdo bi to bil, kaj se vam zdi?

(a)  

Moje primejo dlani

okroglo, polno kroglo,

da skoraj zmrznile so mi,

kaj v njih bi biti moglo?

(a)  

Plešejo in se vrtijo,

po zraku na tla priletijo.

Toplote ne prenesejo,

jih vidiš, kadar je mrzlo.

(a)  

Ko krog ušes ti veter brije,

se cela glava z njo pokrije!

(a)  

Kot vsak čevelj jih zavežeš,

jo po ledu z njimi urežeš.

(a)  

Na hribček odhitim,

in že na njih sedim.

Veselo, hoj, po snegu

zdrvim po strmem bregu.

(a)  

Bel prt je razprostrt čez deželo in vse je tiho. Ničesar ne prekriva, a vse varuje. Ko ga sončni žarki začnejo topiti, se počasi umika. Kaj je to?

(a)  

Dolga in tanka, visim s strehe. Moj sijaj je kristalen, ko sonce zadene moje telo. Rastejem počasi, ko kaplja za kapljo pada.

(a)  

Nosim pentljo in svetleče okraske, stojim v kotu dnevne sobe. Moj vonj po smoli napolni hišo. Otroci me okrasijo z veseljem.

(a)