WorksheetsPonovimo poglavje duševni procesi
Total questions: 46
Worksheet time: 23mins
Katero vlogo v našem življenju opravljajo čustva, glede na njihovo osnovno definicijo?
Nas varujejo pred slabimi stvarmi.
Nam omogočajo, da vrednotimo stvari.
Nas delajo bolj občutljive za naše okolje.
Nas pripravljajo na reakcije.
V kateri skupini so zapisana samo enostavna čustva?
Veselje, žalost, ljubosumje.
Strah, sram, pričakovanje.
Presenečenje, jeza, gnus.
Sprejemanje, ponos, razočaranje.
Ali imajo vsi ljudje vsa sestavljena čustva in jih prepoznavajo?
da
ne
Zakaj je afekt še posebej nevarno čustveno stanje?
Ker človek nima zavestnega nadzora nad seboj.
Ker je izredno močno čustvo.
Ker se pojavi zelo nepričakovano.
Ker traja le nekaj sekund.
Kakšno razpoloženje najverjetneje doživlja dijak, ki se drži zase, odgovarja zelo zajedljivo in mu gre na živce vse, kar se dogaja v razredu.
Zadovoljstvo.
Ugodje.
Otožnost.
Nejevoljo.
Tipična situacija, v kateri se pojavi strah vsebuje...
... nevarnost okužbe.
... oviranost.
...ogroženost.
...izgubo.
Tipična situacija, v kateri se pojavi jeza vsebuje...
... oviranost.
... izgubo.
... ogroženost.
... nepričakovanost.
Temeljna funkcija čustev v našem življenju je:
Aktivacijska.
Motivacijska.
Prilagoditvena.
Vrednostna.
Kaj je glavna naloga aktivacijske funkcije čustev?
Da postanemo aktivni in se začnemo odzivati na okolje.
Da sproži doživljanje čustva, na podlagi česar lahko čustvo prepoznamo..
Da sproži procese v telesu, ki omogočajo optimalno reakcijo.
Kakšno vlogo bo odigrala motivacijska funkcija, če se v situaciji pojavlja neprijetno čustvo?
Pomagala nam bo dobro odreagirati.
Spodbudila nas bo k umiku in prekinitvi situacije.
Dala nam bo notranjo moč, da zdržimo v situaciji.
Kaj je bistvo komunikacijske funkcije?
Prilagajanje odzivanja glede na prepoznavo čustvenih izrazov pri drugi osebi.
Proces neverbalne komunikacije med ljudmi.
Prikazovanje svojega počutja drugim osebam.
Kaj je glavna naloga motivacijskega procesa v našem življenju?
Da dosegamo cilje.
Da smo vztrajni pri delu.
Da se lotimo neke aktivnosti.
Da se učimo.
Kaj je potreba?
Je želja po nečem.
Je stanje neravnovesja, ki vzbuja nelagodje.
Je nagonska težnja po nečem.
Motivacijski cilj bo zadovoljil našo potrebo.
Drži.
Ne drži.
V motivacijo potiskanja je vključena vsaka prisila - bodisi telesa bodisi druge osebe - da moramo nekaj narediti.
Drži.
Ne drži, gre le za prisilo telesa.
Ne drži, gre le za prisilo osebe.
Če ne zadovoljimo potreb, ki povzročajo motivacijo privlačnosti, bomo utrpeli predvsem psihosocialne stiske.
Drži.
Ne drži.
Edini vir notranje motivacije pri učenju je naša želja po znanju in razumevanju nekih podatkov.
Povsem drži.
Ne drži, sem spada še lastna želja po ocenah.
Ne drži, sem spada tudi obljubljena nagrada s strani druge osebe.
Zunanja motivacija je za učenje škodljiva.
Drži.
Ne drži.
Kaj je potrebno, da se sproži zaznavni proces?
Čutilo.
Dražljaj.
Oboje.
Nič od tega - le možgani.
Kdaj vemo, kaj se je pojavilo v okolju?
Ko se dražljaj spremeni v živčni impulz.
Ko živčni impulz prispe do možganov.
Ko možgani analizirajo živčni impulz.
Ko možgani pridobijo informacijo iz spomina, ki ustreza živčnemu impulzu.
Pri kateri zmotni zaznavi imamo v okolju dražljaj, vendar ga zaznamo napačno in tako tudi ravnamo?
Pri iluzijji.
Pri halucinaciji.
Kaj je pozornost?
Je proces zaznavanja.
Je osredotočenost na določen dražljaj.
Je miselni proces.
Učenje poteka samo v okviru šole.
Drži.
Ne drži.
Učiti se začnemo pri 4ih letih.
Drži.
Ne drži, začnemo pri 6ih letih.
Ne drži, začnemo z rojstvom.
Ne drži, začnemo že pred rojstvom.
Katera vrsta učenja je najpogosteje uporabljana v šoli?
Instrumentalno pogojevanje.
Modelno učenje.
Besedno učenje.
V katerem življenjskem obdobju se izvaja instrumentalno pogojevanje?
V zgodnjem otroštvu.
Do vstopa v šolo.
Do adolescence.
Celo življenje.
V kateri situaciji je otrok deležen negativnega kaznovanja?
Če mora pomiti posodo.
Če dobi klofuto.
Če ne sme gledati risanke.
Če mora stati v kotu.
V kateri situaciji je otrok deležen negativnega utrjevanja?
Če ne sme jesti sladoleda.
Če mu starši vrnejo zaplenjen telefon.
Če dobi nekaj denarja.
Če mora prej oditi v posteljo.
Kdo je avtor modelnega učenja?
Skinner.
Bandura.
Watson.
Piaget.
Kaj se dogaja v fazi izvajanja pri modelnem učenju?
Učenec si zapomni potek vedenja.
Učenec samoiniciativno uporablja vedenje.
Učenec opazuje vedenje.
Učenec vadi vedenje.
Edini pogoj, da je nekdo model v modelnem učenju je, da je živ.
Drži.
Ne drži.
Kje so zapisane značilnosti senzornega spomina?
Traja 1-2 s in ima veliko kapaciteto.
Traja 20-40s in ima kapaciteto 5-9 enot.
Traja neskončno in ima neskončno kapaciteto.
Traja 1-2s in ima majhno kapaciteto.
Kateri spomin imenujemo tudi delovni, saj v njem potekajo zavestne analize podatkov?
Senzorni.
Kratkotrajni.
Dolgotrajni.
Ali lahko obdelujemo in spreminjamo informacije, ki so shranjene v dolgotrajnem spominu?
Lahko, saj imamo dostop do dolgotrajnega spomina.
Lahko, ampak jih moramo prenesti v kratkotrajni spomin.
Ne moremo, to je skladišče in te informacije se več ne spreminjajo.
Najpogostejši vzrok pozabljanja informacij je preredka uporaba in obnavljanje.
Drži.
Ne drži.
Najhujši vpliv na izgubo spomina ima Alzheimerjeva bolezen.
Drži.
Ne drži.
Mišljenje poteka kot zavesten proces obravnave informacij in vzpostavljanja novih odnosov med njimi..
Drži.
Ne drži.
Mislimo le s pomočjo spominskih informacij, ki smo jih shranili v preteklosti.
Drži.
Ne drži, vključene so tudi informacije iz okolja.
Mišljenje je domišljijsko, tudi če je rezultat nemogoč le za osebo, ki to razmišlja.
Drži.
Ne drži.
Za konvergentno mišljenje je značilno, da imamo le en predlog za rešitev naloge in dosego cilja in drugih niti ne iščemo.
Drži.
Ne drži.
Vedno je mogoče tudi divergentno mišljenje.
Drži.
Ne drži.
Abstraktno mišljenje se pojavi, kadar uporabljamo simbole in abstraktne pojme.
Drži.
Ne drži.
Kaj je pogoj, da je mišljenje ustvarjalno?
Da je kvalitetno.
Da nastane nekaj originalnega.
Da naredimo nekaj koristnega.
Da uporabimo veliko informacij.
Kaj počnemo v fazi preparacije?
Raziskujemo vse, kar obstaja na našo temo.
Izdelujemo našo idejo.
Dopolnjujemo našo idejo.
Preverjamo ustreznost naše ideje.
Kaj počnemo v fazi inkubacije?
Premišljujemo o našem problemu.
Preverjamo naše rešitve.
Nič, kar bi bilo povezano z našim problemom.
Raziskujemo informacije o našem problemu.
Kaj počnemo v fazi verifikacije?
Patentiramo naš izdelek.
Raziskujemo pravilnost informacij, ki so na razpolago.
Preizkušamo pravilnost naše rešitve.
Čakamo, da se nam bo posvetila ideja.
