wayground logo

Free Printable Worksheets

Font size

S
M
L
XL
Worksheets

materiali 2

Total questions: 98

Worksheet time: 49mins

Name
Class
Date
1.

Kateri zapis magnetnih razmer v snovi je pravilen?

a)

a)  B = μ0 H.

b)

a) H = μ0 B.

c)

a)  B = μ0 H + J.

2.

Na kateri osnovni skupini delimo materiale glede na magnetne lastnosti?

a)

na feromagnetne in antiferomagnetne.

b)

na dielektrične in prevodnike.

c)

na diamagnetne in paramagnetne.

3.

Kolikšna je relativna permeabilnost diamagnetikov?

a)

manjša od 1

b)

enaka 1

c)

mnogo večja od 1

4.

Kolikšna je relativna permeabilnost paramagnetikov?

a)

enaka 1

b)

nekoliko večja od 1

c)

manjša od 1

5.

Kaj je značilno za feromagnetne materiale?

a)

da so dobri električni prevodniki.

b)

da imajo visoko dielektričnost

c)

da imajo visoko permeabilnost.

6.

Kaj opisuje magnetilna krivulja?

a)

odnos med B in H pri prvem magnetenju.

b)

časovno odvisnost B.

c)

odnos med B in H pri izmeničnem magnetenju.

7.

Kaj opisuje histerezna zanka?

a)

odnos med B in H pri prvem magnetenju.

b)

časovno odvisnost H.

c)

odnos med B in H pri izmeničnem magnetenju.

8.

Koliko znaša magnetna poljska jakost v točki remanentne gostote magnetnega pretoka?

a)

H=0

b)

H = koercitivni poljski jakosti

c)

H = poljski jakosti nasičenja.

9.

Koliko znaša gostote magnetnega pretoka pri koercitvni magnetni poljski jakosti?

a)

B = remanentni gostoti magnetnega pretoka.

b)

B=0

c)

B = gostoti magnetnega pretoka nasičenja.

10.

Kaj je značilno za magnetno domeno?

a)

da so magnetni momenti znotraj domene enako usmerjeni.

b)

da se vpliv magnetnih momentov znotraj domene skompenzira.

c)

da so magnetni momenti znotraj domene naključno usmerjeni.

11.

  Kaj je Blochova pregrada?

a)

meja med sosednjima kristaloma.

b)

meja med atomoma.

c)

meja med sosednjima magnetnima domenama.

12.

  Ali je magnetenje kristala odvisno od smeri magnetenja?

a)

Da

b)

Ne

c)

da pri paramagnetikuh.

13.

Kakšna je oblika histerezne zanke pri feromagnetnih materialih z naključno orientiranimi kristali?

a)

histerezna zanka ima pravokotno obliko (Z).

b)

histerezna zanka ima plosko in položno obliko (F).

c)

a)  histerezna zanka ima okrogla obliko (R).

14.

Kakšna je oblika histerezne zanke v prednostni smeri pri feromagnetnih materialih z usmerjenimi kristali?

a)

histerezna zanka ima okrogla obliko (R).

b)

histerezna zanka ima plosko in položno obliko (F)..

c)

histerezna zanka ima pravokotno obliko (Z).

15.

Kakšna je razlika med magnetno trdim in magnetno mehkim materialom?

a)

magnetno trdi material ima široko histerezno zanko, magnetno mehki pa ozko.

b)

magnetno trdi material je mehansko trd, magnetno mehki pa mehek material.

c)

magnetno trdi material ima majhno koercitivno poljsko jakost, magnetno mehki pa veliko.

16.

Ali hitrost magnetenja vpliva na obliko histerezne zanke?

a)

  hitrost magnetenja nima vpliva.

b)

  da zaradi vpliva vrtinčnih tokov.

c)

da, če ima material veliko specifično električno upornost.

17.

   Kaj se zgodi z feromagnetnim materialom, če ga segrejemo čez Curiejevo temperaturo?

a)

izgubi mehanske lastnosti.

b)

  izgubi feromagnetne lastnosti.

c)

preide v superprevodno stanje.

18.

1.      Kaj je absolutna permeabilnost?

a)

razmerje med H in B.

b)

  razmerje med B in H.

c)

produkt H in B.

19.

S katero vrsto permeabilnosti opisujemo magnetne lastnosti materialov za magnetenje s šibkim

magnetnim poljem?

a)

  s permanentno permeabilnostjo.

b)

z začetno permeabilnostjo.

c)

z maksimalno permeabilnostjo.

20.

S katero vrsto permeabilnosti opisujemo magnetne lastnosti materialov za trajne magnete?

a)

s permanentno permeabilnostjo.

b)

z začetno permeabilnostjo.

c)

z maksimalno permeabilnostjo.

21.

Kakšne izgube nastopajo pri izmeničnem magnetenju feromagnetnega materiala?

a)

histerezne in vrtinčne.

b)

samo vrtinčne.

c)

samo histerezne.

22.

Na kak način lahko zmanjšamo vrtinčne izgube?

a)

s povečanjem debeline materiala.

b)

  s stanjšanjem debeline, povečanjem specifične električne upornosti.

c)

z zmanjšanjem preseka jedra.

23.

Na kak način lahko zmanjšamo histerezne izgube?

a)

s povečanjem debeline materiala.

b)

s stanjšanjem debeline, povečanjem specifične električne upornosti.

c)

s povečanjem preseka jedra, z uporabo magnetno mehkejšega materiala.

24.

Kaj je značilno za keramične magnetne materiale?

a)

da imajo veliko magnetno gostoto nasičenja.

b)

da imajo veliko specifično električno upornost.

c)

da imajo velike magnetne izgube.

25.

Kakšni so kompozitni feromagnetni materiali?

a)

  feromagnetni prahovi so vezani z vezivom.

b)

  feromagnetni prahovi so utrjeni s sintranjem.

c)

feromagnetni material ima amorfno strukturo.

26.

V čem je prednost amorfnih magnetnih materialov pred klasičnimi kristalnimi?

a)

imajo manjšo specifično električno upornost.

b)

imajo višjo specifično električno upornost.

c)

uporabni so pri nižjih frekvencah polja.

27.

Katere magnetne lastnosti so pomembne pri materialih za izdelavo trajnih magnetov?

a)

električna prevodnost.

b)

mehanska trdota in toplotna prevodnost.

c)

koercitivna poljska jakost, remanentna gostota in maksimalni energijski produkt.

28.

Katere vrste zlitin iz redkih zemelj se uporabljajo za izdelavo trajnih magnetov?

a)

zlitine Al-Ni-Co.

b)

zlitine Sm-Co in Nd-Fe-B.

c)

trdomagnetni feriti.

29.

Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili transformatorsko jedro?

a)

iz magnetno mehkega.

b)

iz magnetno trdega.

c)

iz dobro električno prevodnega.

30.

1.  Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili trajni magnet?

a)

iz magnetno mehkega.

b)

iz magnetno trdega.

c)

iz dobro električno prevodnega.

31.

Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili transformatorsko jedro?

a)

iz magnetno anizotropnega.

b)

iz magnetno izotropnega.

c)

iz nemagnetnega.

32.

Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili trajni magnet?

a)

iz magnetno anizotropnega.

b)

iz magnetno izotropnega.

c)

iz nemagnetnega.

33.

Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili elektromotor?

a)

iz magnetno anizotropnega.

b)

iz magnetno izotropnega.

c)

iz nemagnetnega.

34.

Kaj je karakteristična značilnost polprevodnikov?

a)

da električna prevodnost ni odvisna od zunanjih vplivov.

b)

da je električna prevodnost odvisna od zunanjih vplivov.

c)

da imajo dobro električno prevodnost.

35.

  Kateri kemijski elementi spadajo med polprevodnike?

a)

H, N, O.

b)

  Fe, Ni, Co.

c)

Si, Ge, P, As.

36.

Za izdelavo česa se uporabljajo polprevodniki?

a)

jeder transformatorjev, elektromotorjev, dušilk, …

b)

uporov, diod, tranzistorjev, integrirnih vezij, fotocelic, …

c)

vodnikov, kablov, daljnovodov, …

37.

Katere so najpomembnejše fizikalne značilnosti polprevodnikov?

a)

specifična električna prevodnost in energija prepovedanega energijskega pasu.

b)

  dielektričnost in permeabilnost.

c)

toplotna prevodnost in korozijska obstojnost.

38.

Kateri zunanji vplivi lahko vplivajo na specifično električno prevodnost polprevodnikov?

a)

vlaga, tlak, …

b)

temperatura, osvetljenost, električno polje, …

c)

lega, hitrost, …

39.

Kaj je karakteristična značilnost polprevodnikov?

a)

da je energija prepovedanega pasu manjša od 3 eV.

b)

  da je energija prepovedanega pasu večja od 3 eV.

c)

da se valenčni in prevodni pas prekrivata.

40.

Kateri gibljivi nosilci elektrin obstajajo v polprevodniku?

a)

  samo vrzeli

b)

samo elektroni.

c)

elektroni in vrzeli.

41.

Katera trditev velja za čisti polprevodnik?

a)

število prostih elektronov je enako številu vrzeli.

b)

število prostih elektronov je manjše od števila vrzeli.

c)

a) število prostih elektronov je večje od števila vrzeli.

42.

Koliko valentne atome primesi moramo dodati štiri valentnemu polprevodniku da dobimo N tip?

a)

pet valentne atome primesi.

b)

štiri valentne atome primesi.

c)

tri valentne atome primesi.

43.

Koliko valentne atome primesi moramo dodati štiri valentnemu polprevodniku da dobimo P tip?

a)

pet valentne atome primesi.

b)

štiri valentne atome primesi.

c)

tri valentne atome primesi.

44.

Kaj dosežemo z dodajanjem primesi polprevodniku?

a)

povečamo število gibljivih nosilcev elektrin in s tem električno prevodnost.

b)

pocenimo polprevodnik.

c)

povečamo mu specifično električno upornost.

45.

Kateri gibljivi nosilci elektrin številčno prevladujejo v N tipu polprevodnika?

a)

ioni.

b)

vrzeli.

c)

elektroni.

46.

Kateri gibljivi nosilci elektrin številčno prevladujejo v P tipu polprevodnika?

a)

ioni

b)

verzeli

c)

elektroni

47.

Zakaj nastane na meji PN spoja zaporna plast?

a)

ker se zaradi rekombinacije prostih elektronov in vrzeli pojavi na spoju električno polje.

b)

ker ni gibljivih nosilcev elektrin.

c)

ker se prosti elektroni in gibljive vrzeli odbijajo.

48.

  Kako moramo priključiti PN spoj polprevodnika, da bo skozenj stekel električni tok?

a)

na P tip priključimo + pol električnega izvora, na N tip pa – pol.

b)

na P tip priključimo – pol električnega izvora, na N tip pa + pol.

c)

na P in N tip priključimo + pol električnega izvora.

49.

Kako moramo priključiti PN spoj polprevodnika, da skozenj ne teče električni tok?

a)

na P tip priključimo + pol električnega izvora, na N tip pa – pol.

b)

na P tip priključimo – pol električnega izvora, na N tip pa + pol.

c)

na P in N tip priključimo + pol električnega izvora.

50.

Kakšne kristalne strukture polprevodnikov se uporabljajo v praksi?

a)

monokristalne, polikristalne in amorfne.

b)

samo polikristalne.

c)

samo amorfne.

51.

Kaj je osnovna naloga izolantov in dielektrikov?

a)

  da mehansko povezujejo električno prevodne dele.

b)

da preprečujejo pot električnemu toku med električno prevodnimi deli.

c)

da ščitijo električno prevodne dele pred vplivi iz okolja.

52.

Kaj je karakteristična značilnost izolantov in dielektrikov?

a)

da imajo visoko specifično električno upornost.

b)

da imajo visoko specifično električno prevodnost.

c)

da imajo nizko toplotno prevodnost.

53.

V čem je razlika med izolanti in dielektriki?

a)

v specifični električni upornosti.

b)

v dielektričnosti

c)

v specifični električni prevodnosti

54.

Kaj je pri električnih napravah posebej odvisno od izolantov?

a)

  segrevanje naprav.

b)

estetski izgled.

c)

kvaliteta in zanesljivost naprav.

55.

Kolikšna je energija prepovedanega pasu pri izolantih in dielektrikih?

a)

večja od 3 eV

b)

manjša od 3 eV.

c)

enaka 3 eV.

56.

  Kje se ob normalnih pogojih nahajajo valenčni elektroni izolantov in dielektrikov?

a)

v prepovedanem pasu.

b)

v prevodnem pasu.

c)

v valenčnem pasu.

57.

V kakšnem stanju se nahajajo valenčni elektroni izolantov in dielektrikov?

a)

so čvrsto vezani na atomska jedra.

b)

so prosti.

c)

so šibko vezani na atomska jedra.

58.

  Iz katerih vrst upornosti je sestavljena izolacijska upornost?

a)

ohmske in induktivne upornosti.

b)

notranje in površinske upornosti.

c)

električne in magnetne.

59.

    Kaj vpliva na notranjo upornost izolacijskega materiala?

a)

  mehansko stanje površine.

b)

čistoča površine.

c)

specifična električna upornost materiala.

60.

Kaj vpliva na površinsko upornost izolacijskega materiala?

a)

mehansko stanje površine in čistoča površine.

b)

samo čistoča površine.

c)

specifična električna upornost materiala.

61.

   Kakšno relativno dielektričnost imajo izolanti?

a)

mnogo večjo od 1.

b)

blizu 1.

c)

manjšo od 1.

62.

  Kakšno relativno dielektričnost imajo dielektriki?

a)

mnogo večjo od 1.

b)

blizu 1.

c)

manjšo od 1.

63.

   Kakšen vpliv ima polarizacija na električno polje?

a)

električna poljska jakost se zaradi polarizacije zmanjša.

b)

polarizacija nima vpliva na električno polje.

c)

električna poljska jakost se zaradi polarizacije poveča.

64.

Dielektrične izgube v dielektrikih so posledica?

a)

električnega polja in polarizacije.

b)

  temperature.

c)

magnetnega polja.

65.

Ali so dielektrične izgube v dielektrikih prisotne v časovno konstantnem električnem polju?

a)

Da

b)

Ne

c)

Da, pri nekaterih dielektrikih

66.

Kaj predstavlja izgubni kot δ?

a)

fazni kot med napetostjo in tokom kondenzatorja.

b)

razliko med 90° in faznim kotom.

c)

razmerje med ohmsko in kapacitivno komponento toka.

67.

1.  Kaj je to faktor izgub?

a)

tangens izgubnega kota δ.

b)

izgubni kot δ

c)

tangens faznega kota med napetostjo in tokom kondenzatorja.

68.

Kaj je električna prebojna trdnost?

a)

električna poljska jakost pri kateri se material stali.

b)

električna poljska jakost pri kateri pride do preboja.

c)

temperatura pri kateri pride do preboja.

69.

Ali je električna prebojna trdnost odvisna od temperature?

a)

ni

b)

v določenem temperaturnem področju.

c)

zmeraj

70.

  V katere toplotne razrede razvrščamo izolacijke materiale?

a)

A, B, C, D, F, G, H.

b)

  I, II, III, IV, V, VI, VII.

c)

Y, A, E, B, F, H, C.

71.

Kolikšna je najvišja trajna dovoljena temperatura za F izolacijski razred?

a)

155 °C

b)

105 °C

c)

>180 °C

72.

Kolikšna je najvišja trajna dovoljena temperatura za E izolacijski razred?

a)

155 °C

b)

120 °C

c)

>180 °C

73.

   V čem je prednost plinastih in tekočih izolantov?

a)

da se prebojno mesto po preboju regenerira.

b)

da imajo večjo prebojno trdnost kot trdni izolanti.

c)

da so uničeni po preboju.

74.

Kateri je naravni anorganski izolant?

a)

sljuda, azbest, kremen.

b)

steklo

c)

keramika

75.

Katere so karakteristične lastnosti sljude?

a)

  velika vrednost relativne dielektričnosti.

b)

slaba toplotna prevodnost.

c)

možnost cepljenja na tanke plasti, visoka toplotna obstojnost, visoka prebojna trdnost, male

dielektrične izgube.

76.

  Kateri je umetni anorganski izolant?

a)

slujda

b)

keramika, steklo

c)

azbest

77.

  Katere so osnovne surovine za izdelavo tehnične keramike?

a)

gline in rude

b)

kovine

c)

ogljikovodiki

78.

Katere so osnovne lastnosti tehnične keramike?

a)

  nizka trdota in nizka specifična električna upornost.

b)

temperaturna in kemična obstojnost, visoka prebojna trdnost.

c)

neodpornost na staranje.

79.

     Kaj je značilno za piezoelektrični pojav?

a)

da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja.

b)

  da pride do polarizacije zaradi električnega polja.

c)

da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe mehanske obremenitve.

80.

  Kaj je značilno za elektrostrikcijski pojav?

a)

da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja.

b)

da pride do polarizacije zaradi električnega polja.

c)

da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe mehanske obremenitve.

81.

Pri katerih aplikacijah se uporablja elektrostrikcijski pojav?

a)

zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, …

b)

mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, …

c)

senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, …

82.

   Pri katerih aplikacijah se uporablja piezoelektrični pojav?

a)

zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, …

b)

mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, …

c)

senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, …

83.

Kaj je značilno za piroelektrični pojav?

a)

da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja.

b)

da pride do polarizacije zaradi električnega polja.

c)

da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe temperature.

84.

   Pri katerih aplikacijah se uporablja piroelektrični pojav?

a)

zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, …

b)

  mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, …

c)

senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, …

85.

V kakšne namene se uporablja steklo na področju elektrotehnike?

a)

v izolacijske in za izdelavo steklenih vlaken.

b)

za električne vodnike.

c)

kot magnetni material.

86.

Steklo ima lahko amorfno ali kristalno strukturo. Katero ima boljše mehanske lastnosti?

a)

z amorfno strukturo

b)

s kristalno strukturo

c)

ni razlike

87.

  Kateri material je bolj porozen, steklo ali keramika?

a)

steklo

b)

keramika

c)

ni razlike

88.

  Kaj so surovine za izdelavo stekla?

a)

gline

b)

železov oksid

c)

steklotvorni oksidi.

89.

Za kakšne namene se uporabljajo tkanine iz steklenih vlaken?

a)

za izolacijo optičnih vodnikov.

b)

kot izolacija z nizko vodo vpojnostjo in nizko parapropustnostjo.

c)

kot izolacija za najvišje temperaturne razrede.

90.

  Katere so prednosti optičnih vodnikov?

a)

  majhna ohmska upornost.

b)

majhno dušenje optičnega signala, velika hitrost prenosa signala, velike prenosne zmogljivosti.

c)

prenos signalov brez izgub.

91.

Kateri organski materiali se najpogosteje uporabljajo v izolacijske namene?

a)

meri

b)

monomeri

c)

polimeri

92.

Kakšni so lahko polimerni materiali po izvoru?

a)

naravni, naravni modificirani in sintetični.

b)

umetni

c)

umetni modificirani

93.

Kaj je polimerizacija?

a)

kemična reakcija za povezovanje monomerov v polimer.

b)

kemični postopek za izdelavo monomerov.

c)

postopek za oblikovanje polimernih materialov.

94.

  Kakšne molekule dobimo pri verižni polimerizaciji?

a)

zavite

b)

verižne

c)

zamrežene

95.

Kakšne molekule dobimo pri stopenjski polimerizaciji?

a)

zamrežene

b)

zavite

c)

verižne

96.

  Katere so dobre lastnosti polimerov?

a)

izjemna toplotna obstojnost.

b)

dobre izolacijske in tehnološke lastnosti, estetski izgled.

c)

da so gorljivi.

97.

Katere so slabe lastnosti polimerov?

a)

  slabe izolacijske lastnosti.

b)

težavno oblikovanje.

c)

toplotna nestabilnost, nagnjenost k staranju, pri nekaterih problem recikliranja.

98.

Kaj je namen izdelave sestavljenih (kompozitnih) polimernih materialov?

a)

olajšati reciklažo.

b)

izboljšati mehanske in električne lastnosti.

c)

olajšati oblikovanje materialov

Similar Resources on Wayground

GRUNTY

99 questions

GRUNTY

quiz

Worksheet

•

University

TEST 19-23

97 questions

TEST 19-23

quiz

Worksheet

•

University