NEW
Font size
WorksheetsNaravne in človeške značilnosti slovenske obale
Total questions: 20
Worksheet time: 10mins
Slovenska obala je geomorfološko raznolika.
Izmenjujeta se visoka obala s klifi in nizka obala z ravnicami.
Slovenska obala je ravna i bez klifa.
Obala je pretežno stjenovita bez ravnica.
Obala se sastoji samo od niskih plaža.
Manjši vodni tokovi so oblikovali ožje doline.
Plitvejši zalivi so posledica teh dolin.
Globoki oceani so posledica teh dolin.
Visoke gore so posledica teh dolin.
Širši rečni tokovi so posledica teh dolin.
Zaliv Valdoltra.
Zaliv Valdoltra se nahaja v Jernejevem zalivu.
Zaliv Valdoltra se nahaja v Jadranskem morju.
Zaliv Valdoltra se nahaja v Sredozemskem morju.
Zaliv Valdoltra se nahaja v Tržaškem zalivu.
Obalne značilnosti Debelega rtiča.
Debeli rtič ima visoko obalo, ki se dviguje nad morje.
Debeli rtič ima nizko obalo, ki se spušča v morje.
Debeli rtič je znan po svojih peščenih plažah.
Debeli rtič nima obale, temveč je obdan z gorami.
Subdukcija afriške tektonske plošče pod evrazijsko ploščo je povzročila dvig globokomorskih sedimentov.
Ta proces je oblikoval nagubane in prelomljene plasti kamnin.
Ta proces je povzročil izumiranje nekaterih morski vrst.
Ta proces je povzročil povečanje vulkanske aktivnosti v regiji.
Ta proces je zmanjšal globino oceanov.
Morski sedimenti na slovenski obali
Morski sedimenti so ključni pri oblikovanju obale in stabilnosti obalnih območij.
Morski sedimenti so glavni vir onesnaženja obale.
Morski sedimenti so odgovorni za povečanje morskega nivoja.
Morski sedimenti so lepljivi materiali, ki se ne premikajo.
Nestabilnost pobočij je pogosto povezana z naravnimi procesi, kot so skalni odlomi in podori.
Zaradi človeških dejavnosti
Zaradi vremenskih sprememb
Zaradi naravnih procesov, kot so skalni odlomi in podori
Zaradi pomanjkanja rastlinstva
Gladina morja se je v geološki preteklosti spreminjala.
V ledeni dobi kvartarja je bila gladina morja vsaj 120 m nižja od današnje.
Gladina morja je vedno ostala enaka skozi geološko zgodovino.
V preteklosti je bila gladina morja vsaj 50 m višja od današnje.
Gladina morja se je spreminjala le v zadnjih 100 letih.
Erozijski procesi
So pomembni pri oblikovanju geološke strukture obale.
Nimajo vpliva na odstranjevanje sedimentov.
So vedno negativni za okolje.
So povezani le z rečnimi strugami.
Spremembe višine morja zaradi plimovanja
Plimovanje spreminja višino morja, kar vpliva na oblikovanje obale in bivališča ter podnebne razmere.
Plimovanje nima vpliva na višino morja.
Plimovanje povzroča le spremembe v podnebnih razmerah.
Plimovanje vpliva samo na morsko življenje.
Podzemni vodni tokovi.
V večini manjših zalivov so podzemni vodni tokovi danes nevidni, ker pritekajo v morje po podzemnih kanalih.
Podzemni vodni tokovi so vedno vidni v morju.
Podzemni vodni tokovi se nikoli ne pojavljajo v manjših zalivih.
Podzemni vodni tokovi so le v večjih rekah.
Ob poplavnih dogodkih so procesi erozije in odlaganja gradiva na nizkih obalah zelo intenzivni, kar je bilo opazno med obsežnimi poplavami leta 2010.
Erozija in odlaganje gradiva sta bila manj intenzivna.
Ob poplavah so se procesi erozije in odlaganja gradiva zmanjšali.
Procesi erozije in odlaganja gradiva so bili zelo intenzivni.
Poplave leta 2010 niso vplivale na erozijo.
Obalne značilnosti Koprskega zaliva.
Koprški zaliv ima nizko obalo, kjer v morje pritekata reki Rižana in Badaševica.
Koprški zaliv ima strmo obalo in je znan po svojih peščenih plažah.
Koprški zaliv je globok in ima številne otoke.
Koprški zaliv je znan po svoji visoki obali in močnem vetru.
Ob večjih vodnih tokovih so nastale širše doline in posledično globlji zalivi.
Manjši vodni tokovi so oblikovali ožje doline in plitvejše zalive.
Večji vodni tokovi so oblikovali ožje doline in plitvejše zalive.
Manjši vodni tokovi so nastali v globljih zalivih.
Večji vodni tokovi so nastali v plitvejših zalivih.
Raziskave o vetrovih na slovenski obali
Maestral
Severovzhodnik
Južni veter
Zahodni veter
Flišne kamnine so pomemben del slovenske obale.
Flišne kamnine sestavljajo večino obale, skupaj z nesprijetimi rečnimi sedimenti in apnencem.
Flišne kamnine so redke in se nahajajo le na severu Slovenije.
Flišne kamnine so izključno sestavljene iz granita in bazalta.
Flišne kamnine so umetno ustvarjene in nimajo naravnega izvora.
Flišne kamnine so nastale v globokem morju.
Usedanje delcev je bilo posledica premikov s kopnega.
Flišne kamnine so nastale zaradi vulkanskih izbruhov.
Flišne kamnine so rezultat erozije gorskih verig.
Flišne kamnine so se oblikovale v sladkovodnih jezerih.
Visoka obala.
Visoka obala se pojavlja tam, kjer se kopno strmo dviguje nad morje, kot na Ankaranskem polotoku in Debelem rtiču.
Visoka obala je območje, kjer se morje strmo dviguje nad kopno.
Visoka obala se nahaja le v tropskih predelih sveta.
Visoka obala je znana po svojih plitvih vodah.
Človeška dejavnost je spremenila morfologijo slovenske obale.
Gradnja valobranov, nasipov in umetnih plaž je preprečila naravno delovanje morja.
Povečanje števila turistov je izboljšalo lokalno ekonomijo.
Zmanjšanje onesnaženja je povečalo biotsko raznovrstnost v morju.
Uvedba zaščitnih območij je zmanjšala ribolov v obalnih vodah.
Vpliv podnebja na slovensko obalo
Podnebje vpliva na erozijske procese, valovanje morja in stabilnost sedimentov.
Podnebje nima vpliva na obalo.
Podnebje vpliva le na temperaturo vode.
Podnebje vpliva na rastlinstvo ob obali.
