SPOZNAVAMO ZGODOVINO - preverjanje

SPOZNAVAMO ZGODOVINO - preverjanje

Multiple Select

Kaj je zgodovina in kaj proučuje? Izberi DVA pravilna odgovora.

• Veda o preteklosti

• Ukvarja se s preteklostjo.

• Proučuje razvoj človeštva od nastanka do danes.

• Proučuje vse od nastanka Zemlje.

ZGODOVINA JE VEDA

• Zgodovina je VEDA o PRETEKLOSTI. (Zgodovina ni samo preteklost, ampak VEDA.)

• Proučuje razvoj človeštva od nastanka do danes.

• Dogodke OPISUJE, POVEZUJE, ugotavlja VZROKE in POSLEDICE.

Multiple Select

Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi izberi tiste, ki jih proučuje zgodovina (dva pravilna odgovora).

• Izbruhi ognjenikov

• Nastanek železove rude

• Prvi koledarji

• Razvoj pisave

ZGODOVINA JE VEDA O LJUDEH V PRETEKLOSTI.

Zato proučuje dogodke, ki so povezani z ljudmi. Ljudje so "iznašli" koledarje in pisavo, zato proučuje zgodovine ta dva dogodka. Nastanek železove rude, izbruhi ognjenikov, nastanek Zemlje niso odvisni od ljudi, zato jih zgodovina ne proučuje.

Multiple Choice

Kaj dela zgodovinar?

• Išče vire, jih kritično presodi, ugotavlja ter povezuje dejstva.

• Napoveduje dogodke, ki se bodo zgodili.

• Dela v knjižnici in laboratorijih.

Vprašanja, ki si jih zastavlja zgodovinar:

• kaj se je zgodilo

• kdaj in kje se je zgodilo

• kdo je sodeloval

• zakaj je prišlo do dogodka

• kako je potekal dogodek

• kakšne so bile posledice

Multiple Choice

Zakaj je poznavanje zgodovine pomembno?

• Da vemo, kaj se bo zgodilo čez 10 let.

• Da vemo, kako je nastala Zemlja in kako so se razvijale prve rastlinske in živalske vrste.

• Ker se na preteklosti učimo in bolje razumemo sedanjost. Preteklost vpliva na dogodke v sedanjosti.

Multiple Select

Izberi DVE pravilni trditvi o prvem zgodovinarju.

• Njegovo ime je bilo Gregor.

• Prvi je gradivo sistematično zbiral, preverjal, urejal in zapisal.

• Njegovo ime je bilo Herodot.

• Prvi je uvedel koledar.

Multiple Choice

Zakaj uporabljamo koledarje?

• Da vemo, kdaj bomo ustno vprašani zgodovino.

• Da se lahko orientiramo v času.

• Da vemo, kdaj bo izbruhnil vulkan v Italiji.

Multiple Select

Na čem so temeljili prvi koledarji (dva pravilna odgovora)?

• Na opazovanju nebesnih teles, Sonca in Lune.

• Na podlagi mesecev.

• Na opazovanju sprememb noč in dan, menjavanju letnih časov.

• Na podlagi tednov.

GREGORIJANSKI KOLEDAR

Leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel nov koledar, ki ga po njem imenujemo gregorijanski.

Od prejšnjega, julijanskega, se razlikuje po metodi določanja prestopnih let.

V letu 1582 so tako s 4. oktobra preskočili na 15. oktober.

Multiple Choice

Katero štetje let je danes v veljavi v večini držav po svetu?

• papežansko

• julijansko

• gregorijansko

• krščansko

KRŠČANSKO ŠTETJE LET

• Danes je v večini držav po svetu, tudi v Sloveniji, uveljavljeno krščansko štetje let.

• To štetje let se začetnja z letom rojstva Jezusa Kristusa.

• Značilnost tega sistema štetja je tudi, da ne vsebuje leta nič, tako je neposredno pred letom 1 našega štetja leto 1 pred našim štetjem (leto 1 pr. n. št.).

Multiple Select

Zakaj delimo zgodovino na večja obdobja? 2 pravilna odgovora.

• Obdobja se med seboj razlikujejo po načinu življenja ljudi.

• Da vemo, kaj se je dogajalo v starem in srednjem veku.

• Ker so se tako odločili zgodovinarji.

• Lažje si predstavljamo preteklost.

Multiple Choice

Kako si sledijo zgodovinska obdobja?

• prazgodovina, zgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba

• prazgodovina, srednji vek, stari vek, novi vek, moderna doba

• stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba

• prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba

Multiple Choice

Izberi značilnost materialnih virov.

• To so zapisi iz preteklosti, napisal jih je človek.

• To so pričevanja očividcev, kar nam povedo stari starši, priče dogodkov ...

• To so viri za proučevanje najstarejših obdobij.

• Izdelujemo in uporabljamo jih od 20. stol. dalje.

ZNAČILNOSTI VIROV

• Materialni viri so za proučevanje najstarejših obdobij.

• Pisne vire je zapisal človek, to so zapisi iz preteklosti.

• Ustni viri so pričevanja očividcev.

• Avdio-vizualne vire pa izdelujemo in uporabljamo od 20. stoletja dalje.

Multiple Choice

Kaj hranimo v arhivih?

• Materialne vire

• Knjige, revije, časopise

• Likovna in umetniška dela

• Pomembno dokumentarno gradivo, filme, slike

Oglej si vir na sliki in odgovori na vprašanja, ki bodo sledila.

Ti to znaš!

Fill in the Blanks

Fill in the Blanks

Multiple Choice

Kako zanesljiv je vir, ki si ga videl/a na sliki?

• Ni zanesljiv, saj ga je lahko ponarediti.

• Srednje zanesljiv, saj lahko dobimo strokovnjaka, ki mu uspe dobro ponarediti tak vir.

• Najbolj zanesljiv, saj je materialne vire najtežje ponarediti (material, izgled ...)

Multiple Choice

Katero pisavo uporabljamo v Sloveniji?

• feničansko

• cirilico

• latinico

Oglej si vir in odgovori na naslednje vprašanje.

Multiple Choice

Pisava, ki jo vidiš na sliki, je

• slikovna

• zlogovna

• abeceda/črkopis

Multiple Choice

Izberi pravilno trditev o Mezopotamcih/Sumercih:

• Pisali so na glinaste ploščice, s prirezanim lesenim pisalom, pisava se je imenovala klinopis.

• Pisali so na papirus, s peresom iz trstike, pisava se je imenovala hieroglifi.

• Pisali so na papir, s čopičem, pisava se je imenovala kitajske pismenke.

Multiple Choice

Papirus in hieroglife povezujemo z:

• Egipčani

• Mezopotamci

• Kitajci

Fill in the Blanks

Podlaga je to, na kar pišemo.

Oglej si sliko. Na naslednji strani odgovori, katera podlaga je to.

Multiple Choice

Podlaga, ki si jo videl/a na prejšnji strani, je:

• papir

• pergament

• papirus

• glina

KDO, VRSTA PISAVE, PISAVA, PODLAGA, PRIPOMOČEK

• Mezopotamci/Sumerci so uporabljali zlogovno pisavo - klinopis, glinaste plošče in prirezano leseno pisalo.

• Egipčani so uporabljali slikovno pisavo - hieroglife, papirus, pero iz trstike in čopič.

• Kitajci so uporabljali slikovno pisavo - kitajske pismenke, (bambusove trakove, svilo) papir, čopič.

Multiple Select

Izberi dve trditvi, ki veljata za kodeks.

• Napisan z roko (rokopis)

• Tiskan

• Pergament

• Papir

DRAGOCENOST ROKOPISOV

Rokopise so pisali ročno, zato so bili redki in dragi.

Za pisanje so porabili veliko časa (v srednjem veku so jih pisali menihi).

Pogosto so jih okrasili z zlatim prahom, vsako stran pa so okrasili s pisanimi vzorci.

Rokopisi so vsebinsko in umetniško edinstveni.