Znanost, ki preučuje, kako edinole vedenje potrošnikov vpliva na celotno ekonomijo.

Znanost, ki preučuje, kako edinole vedenje podjetij vpliva na celotno ekonomijo.

Znanost, ki se ukvarja z agregati, to je s celoto vseh dejanj na posameznih trgih. Drugače povedano, makroekonomija je študij obnašanja gospodarstva kot celote.

Znanost, ki preučuje odločitve javnih subjektov na ekonomskem področju.

Znanost, ki preučuje odločitve posameznikov in delovanje posameznih trgov.

Znanost, ki preučuje, kako monetarna politika vpliva na celotno ekonomijo.

Visoka brezposelnost, stabilne cene, visoka gospodarska rast, uravnotežena zunajtrgovinska bilanca.

Nizka brezposelnost, stabilne cene, visoka gospodarska rast, uravnotežena zunajtrgovinska bilanca.

Nizka brezposelnost, nestabilne cene, visoka gospodarska rast, uravnotežena zunajtrgovinska bilanca.

Proračunska (fiskalna) politika, denarna (monetarna) politika, dohodkovna politika, zunajtrgovinska politika.

Spodbujanje stalnega naraščanja cen celotne ekonomije.

Proračunska (fiskalna) politika, dohodkovna politika in spodbujanje stalnega naraščanja cen celotne ekonomije.

Izdatkovna metoda (somma dei redditi), dohodkovna metoda (somma della spesa), metoda stranskih vrednosti (metodo della produzione laterale: somma del valore laterale).

Izdatkovna metoda (somma della spesa), investicijska metoda (somma degli investimenti), proizvodna metoda (metodo della produzione: somma del valore aggiunto).

Izdatkovna metoda (somma della spesa), dohodkovna metoda (somma dei redditi), proizvodna metoda (metodo della produzione: somma del valore aggiunto).

BDP=C+I+G+(X-M)

BDP=Z+I+G+(X-M)

BDP=C+I+L+(X-M)

Je BDP, ki se meri s tekočimi (sedanjimi) cenami dobrin in storitev.

Je najnižji BDP, ki ga je neka država ustvarila v svoji zgodovini.

Je BDP, ki se meri s stalnimi cenami, to se pravi, da je NOMINALNI BDP minus INFLACIJA.

Od NOMINALNEGA BDP-ja se odšteje inflacija in se pomnoži s 100.

REALNI BDP se deli z NOMINALNIM BDP-jem in se pomnoži s 100.

NOMINALNI BDP se deli z REALNIM BDP-jem in se pomnoži s 100.

O inflaciji govorimo takrat, ko pride do splošnega zvišanja cen dobrin in storitev, ne le cen posameznih artiklov.

O inflaciji govorimo takrat, ko pride do zvišanja cen samo posameznih artiklov.

O inflaciji govorimo takrat, ko pride do splošnega zvišanja cen samo dobrin, ne pa storitev.

Po mnenju ekonomistov ekonomija doživlja hiperinflacijo, če se cene dobrin in storitev splošno višajo za 1% mesečno.

Po mnenju ekonomistov ekonomija doživlja hiperinflacijo, če se cene dobrin in storitev splošno višajo za 5% mesečno.

Po mnenju ekonomistov ekonomija doživlja hiperinflacijo, če se cene dobrin in storitev splošno višajo za 50% mesečno.

Zmanjšanje količine denarja (manjša likvidnost), pretirano povečanje povpraševanja po blagu in storitvah ter pretirano povečanje proizvodnih stroškov.

Povečanje količine denarja (večja likvidnost), pretirano zmanjšanje povpraševanja po blagu in storitvah ter pretirano zmanjšanje proizvodnih stroškov.

Povečanje količine denarja (večja likvidnost), pretirano povečanje povpraševanja po blagu in storitvah ter pretirano povečanje proizvodnih stroškov.

Preko indeksa potrošnih cen, indeksa cen (CPI) in BDP deflatorja.

Samo preko BDP deflatorja.

Samo preka indeksa cen (CPI).

Je samo sredstvo za plačevanje blaga in storitev (mezzo di scambio).

Je plačilno sredstvo (mezzo di scambio). Je predmet zbiranja numizmatikov (oggetto di collezione). Je merilo vrednosti blaga ali storitev (unità di misura dei valori).

Je plačilno sredstvo (mezzo di scambio). Ima funkcijo hranilca vrednosti (riserva di valore). Je merilo vrednosti blaga ali storitev (unità di misura dei valori).

M x V = P x (X-M)

M x (X-M) = P x Q

M x V = P x Q

Ko je prodajna cena neke dobrine ali storitve prenizka za kupce in torej kupci ne kupujejo te dobrine in storitve.

Ko je prodajna cena neke dobrine in storitve previsoka za kupce in torej kupci ne kupujejo te dobrine ali storitve.

Ko so vse dobrine in storitve na trgu razprodane, ker je njihova cena ugodna za kupce.

Ko je prodajna cena neke dobrine ali storitve prenizka za proizvajalce, ki je torej ne proizvajajo v dovoljšnji količini, da bi zadovoljili celotni trg.

Ko je prodajna cena neke dobrine ali storitve previsoka za proizvajalce, ki je torej ne proizvajajo v dovoljšnji količini, da bi zadovoljili celotni trg.

Ko je povpraševanje neke dobrine ali storitve zelo nizko zaradi previsokih cen dobrin in storitev na trgu.

Ko so cene neke dobrine ali storitve zadovoljive samo za kupce, in torej ne pride do presežka (surplusa) v količini neke dobrine ali storitve, ampak do pomanjkanja dobrine ali storitve (shortage).

Ko so cene neke dobrine ali storitve zadovoljive samo za proizvajalce, in torej pride do presežka (surplusa) v količini neke dobrine ali storitve in ne do pomanjkanja dobrine ali storitve (shortage).

Ko so cene neke dobrine ali storitve zadovoljive tako za kupce kot za proizvajalce, in torej ne pride ne do presežka (surplusa) v količini dobrine ali storitve, ne do pomanjkanja dobrine ali storitve (shortage).

Med ceno dobrine ali storitve in tržno krivuljo povpraševanja te dobrine ali storitve ni nobene korelacije (cena dobrine ali storitve ne vpliva na količino povpraševanja te dobrine ali storitve).

Med ceno dobrine ali storitve in tržno krivuljo povpraševanja te dobrine ali storitve je pozitivna korelacija (višja je cena, višje je povpraševanje dobrine ali storitve).

Med ceno dobrine ali storitve in tržno krivuljo povpraševanja te dobrine ali storitve je negativna korelacija (višja je cena, manjše je povpraševanje dobrine ali storitve).

Ustanovitev neodvisne centralne banke, zmanjšanje podjetniških investicij, valutna zveza in commodity standard (npr. gold standard).

Ustanovitev neodvisne centralne banke, fiksni menjalni tečaj, valutna zveza in commodty standard (npr. gold standard).

Ustanovitev neodvisne centralne banke, zmanjšanje podjetniških investicij, denarni primanjkljaj in commodty standard (npr. gold standard).