Empirične metode za razumevanje družbenih procesov in razlago pojavov.

Predvsem teoretične in spekulativne metode, pogosto podprte z opazovanjem.

V glavnem filozofske metode za razumevanje etičnih in moralnih dilem, ki se pojavljajo v družbi.

Izključno kvantitativne in statistične metode za natančno modeliranje družbenih pojavov.

Metode, ki temeljijo izključno na obstoječih teorijah in prehodnih delih, brez novih podatkov.

Pristopi, ki se zanašajo na intuitivno razumevanje in subjektivne interpretacije družbenih pojavov.

Metode na podlagi opazovanja in izkušenj, zbiranje podatkov iz resničnega sveta.

Postopki, ki se izvajajo v strogo kontroliranem laboratorijskem okolju.

Zgolj fiziko in kemijo kot temeljne vede o družbi.

Izključno matematiko in logiko za analizo družbenih podatkov.

Predvsem biologijo in genetiko, ki vplivata na družbeno strukturo.

Sociologijo, psihologijo, antropologijo in pedagogiko ter sorodne vede.

Temeljijo predvsem na subjektivnih mnenjih in kulturnih interpretacijah.

Proučujejo samo družbene pojave skozi prizmo naravnih zakonov.

Sistemično proučujejo naravne pojave z opazovanjem in eksperimentiranjem.

Ne uporabljajo matematike, ampak se zanašajo na kvalitativne analize naravnih procesov.

Naključno in neregularno, brez predvidljivih vzorcev.

Na podlagi sistematičnega opazovanja in analize vzorcev.

Povezano z umetnostjo in kreativnostjo.

Temeljeno na subjektivnih interpretacijah.

Študija družbenih struktur in organizacij ter njihove dinamike.

Znanost o arheoloških najdbah in prazgodovini človestva.

Veda o človekovih fizičnih značilnostih in anatomiji, s poudarkom na biološki adaptaciji.

Celostna veda o človeku, ki proučuje biološke, kulturne in družbene vidike človeka.

Geološke formacije in naravne procese Zemlje v povezavi s človškim razvojem.

Kulturno raznolikost, evolucijo, družbene prakse in verovanja v različnih skupnostih.

Vpliv ekonomskih sistemov na globalno trgovino in medkulturne odnose.

Nevrološke procese v človških možganih in njihovo vlogo pri oblikovanju kulture.

Proces družbenih sprememb in revolucionarnih gibanj znotraj skupnosti.

Učenje in prilagajanje posameznika okolju skozi socializacijo.

Spremembe v kulturi skozi generacije in difuzija idej.

Postopni razvoj človške vrste skozi čas, vključno z biološkimi in kulturnimi prilagoditvami.

Osebne navade in rituali posameznika, ki so pogojeni z izkušnjami.

Zakoni in predpisi, ki urejajo družbo in so zapisani v formalnih dokumentih.

Načini obnašanja in dejavnosti v skupnosti, ki se prenašajo in ponavljajo.

Teoretični modeli medčloveških interakcij in komunikacije.

Ustanovitelj moderne sociologije in razvijalec koncepta družbenih dejstev.

Pionir psihoanalize in teorije nezavednega.

Ustanovitelj eksperimentalne psihologije.

Ključna figura v razvoju strukturne antropologije in preučevanju sorodstvenih sistemov.

Ameriška antropologinja, znana po študijah kultur v Oceaniji

Britanska sociologinja, ki je preučevala urbane skupnosti

Francoska filozofinja, ki se je ukvarjala z etiko

Nemška psihologinja, pionirka razvojne psihologije

Ekonomske sisteme v tradicionalnih družbah

Vlogo spola in socializacije v različnih kulturah

Politične strukture v modernih državah

Religiozne obrede v evropskih skupnostih

Nemški antropolog, oče ameriške antropologije

Avstrijski psiholog, ustanovitelj behaviorizma

Francoski sociolog, teoretik funkcionalizma

Britanski arheolog, raziskovalec antičnih civilizacij

Evolucijski pristop k preučevanju kultur

Kulturni relativizem in empirično terensko delo

Biološki determinizem pri razlagi kulturnih razlik

Univerzalne razvojne stopnje človeških družb

Presojanje vseh kultur z merili zahodne civilizacije

Stališče, da je treba kulture razumeti v njihovem lastnem kontekstu

Teorija o superiornosti določenih kulturnih skupin

Metoda primerjave kultur na podlagi ekonomske razvitosti

Poljski antropolog, pionir funkcionalizma in terenskega dela

Ruski sociolog, teoretik konfliktne teorije

Italijanski psiholog, raziskovalec kognitivnih procesov

Španski filozof, specialist za etiko in moralo

Ustanovitelj psihoanalitične teorije, ki je preučeval nezavedne procese.

Oče strukturalizma v antropologiji, znan po analizi mitov in sorodstvenih sistemov.

Vpliven sociolog 20. stoletja, ki se je osredotočal na družbene interakcije.

Ključni mislec humanistične psihologije, ki je poudarjal potencial posameznika.

Evolucijo političnih sistemov in nastanek držav.

Vpliv posameznika na družbene strukture in spremembe v skupnosti.

Razmerja med ekonomskimi sistemi in družbeno stratifikacijo.

Univerzalne strukture človeškega mišljenja, ki se odražajo v mitih, sorodstvenih sistemih in simbolih.

Hierarhična struktura političnih organizacij in moči.

Sistematizirani ekonomski odnosi in delitev dobrin v skupnosti.

Načini organizacije družinskih in genskih odnosov ter njihovih pravil.

Formalizirani izobraževalni programi in metode poučevanja.

Vplivna sociologinja, ki je raziskovala vpliv družbenih gibanj na posameznika.

Ugledna psihologinja, ki je preučevala kognitivni razvoj v adolescenci.

Pedagoginja, ki je razvila revolucionarno pedagoško metodo, osredotočeno na otroka.

Raziskovalka na področju kulturne antropologije, specializirana za predšolske kulture.

Na strogi in uniformirani disciplini, kjer učitelj dominira v razredu.

Na frontalni obliki poučevanja z učiteljem v ospredju in pasivnim sprejemanjem informacij.

Na pasivnem sprejemanju informacij in poudarjanju pomnjenja.

Na otrokovih samostojnosti, opazovanju in pripravljenem okolju, ki spodbuja učenje.

Francoski sociolog, eden od ustanoviteljev moderne sociologije

Nemški filozof, teoretik dialektičnega materializma

Avstrijski psiholog, oče psihoanalitične teorije

Britanski antropolog, raziskovalec primitivnih družb

Individualne psihološke procese in njihov razvoj

Družbena dejstva, solidarnost in samomor kot družbeni pojav

Ekonomske sisteme in razredni boj

Kulturne simbole in njihove pomene

Individualna prepričanja in osebne izkušnje

Družbeni pojavi, ki obstajajo neodvisno od posameznika in nanj vplivajo

Ekonomski kazalniki in statistični podatki

Politične odločitve in zakonodaja

Nemški sociolog, teoretik razumevajočega pristopa

Francoski antropolog, raziskovalec mitov

Avstrijski ekonomist, teoretik tržnega gospodarstva

Britanski psiholog, pionir eksperimentalne psihologije

Teorijo družbenih konfliktov in revolucij

Koncept idealtipov in teorijo družbenega delovanja

Metode kvantitativne analize družbenih podatkov

Teorijo evolucije kultur in civilizacij

Popolni modeli družbenih ureditev

Analitična orodja za razumevanje družbenih pojavov

Moralni standardi za presojo kultur

Statistični povprečki družbenih skupin

Vpliven teoretik psihoanalitske smeri

Pionir humanistične psihologije, ki je poudarjal samoaktualizacijo

Ameriški psiholog, ustanovitelj behaviorizma

Ključni predstavnik Gestalt psihologije

Raziskovanje vpliva družbenih dejavnikov na posameznikovo notranje doživljanje

Da mora biti psihologija objektivna znanost, ki se osredotoča izključno na opazljivo vedenje

Poudarek na notranjih duševnih procesih kot primarnem predmetu psihologije

Študijo otrokovega razvoja skozi faze kognitivnega dozorevanja

Kako se lahko strah nauči in odnauči

Pomen genetskih predispozicij za razvoj fobij

Vpliv zgodnjih travmatičnih izkušenj na osebnostni razvoj

Izkustveno učenje socialnih veščin pri majhnih otrocih

Ameriški psiholog, eden od ustanoviteljev humanistične psihologije

Ustanovitelj kognitivne psihologije

Avtor teorije socialnega učenja

Raziskovalec evolucijske psihologije

Metodo analize sanj

Teorijo hierarhije potreb

Na klienta osredotočeno terapijo

Teorijo operantnega pogojevanja

Direktno dajanje nasvetov in rešitev

Poudarek na empatiji, sprejemanju in avtentičnosti

Uporabo vedenjskih tehnik

Analizo nezavednih procesov

Pristop, ki se osredotoča na prilagoditveno funkcijo mentalnih procesov na okolje.

Teorija, ki proučuje razvoj človekove osebnosti skozi zaporedne psihološke faze.

Psihološka šola, ki je s pomočjo introspekcije razčlenjevala zavest na osnovne elemente, kot so občutki in zaznave.

Filozofska smer, ki se ukvarja z objektivno resničnostjo, neodvisno od subjektivnega doživljanja.

Carl Rogers in Abraham Maslow, utemeljitelja humanistične psihologije.

John B. Watson in B. F. Skinner, ključna predstavnika behaviorizma.

Wilhelm Wundt in Edward Titchener, pionirja eksperimentalne psihologije.

Sigmund Freud in Carl Jung, utemeljitelja psihoanalitičnih smeri.

Terapevtski pristop, ki obravnava le očitno, opazljivo vedenje posameznika.

Metoda, ki je namenjena izključno uravnavanju čustvenih stanj, brez upoštevanja misli.

Sodobni in integrativni terapevtski pristop, ki se osredotoča na povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem pri reševanju duševnih težav.

Pristop, ki se osredotoča izključno na spremembo miselnih procesov, ne da bi vplival na vedenje.

Na prepričanju, da čustva nimajo pomembnega vpliva na kognitivne procese.

Na predpostavki, da misli in notranja doživetja nimajo vpliva na vedenje posameznika.

Na ideji, da so človekove misli zgolj stranski produkt fizioloških procesov v možganih.

Na predpostavki, da disfunkcionalni miselni vzorci, prepričanja in vedenja vodijo v duševne stiske in težave.

Osebne preference, ki se lahko hitro spreminjajo

Pravila vedenja, ki določajo družbene interakcije

Temeljna prepričanja o tem, kaj je dobro, pravilno ali zaželeno

Zgolj navade in običaji, ki se prenašajo med generacijami

Zgolj fizične in motorične sposobnosti posameznika

Predvsem ekonomske odločitve posameznikov

Izbire, presoje in splošno delovanje v družbi

Izključno politično pripadnost posameznika

Ne, so univerzalne in enake za vse družbe ne glede na zgodovinski razvoj

So odvisne predvsem od izobraževalne ravni posameznika in ne od kulture

Da, so kulturno specifične (npr. individualizem v ZDA vs. kolektivizem na Japonskem)

Njihov pomen se skozi čas ne spreminja in so trajne v vseh kulturah

Zgolj stopnja izobrazbe, dosežena v formalnem izobraževalnem sistemu

Položaj posameznika ali skupine v družbeni hierarhiji in sistemu razslojevanja

Izključno finančno stanje posameznika in njegovo premoženje

Zgolj starost posameznika in s tem povezana življenjska obdobja

Status, ki je določen z rojstvom in ga ni mogoče spremeniti

Status, ki se posamezniku dodeli naključno, brez njegovega vpliva

Dosežen status, ki ga posameznik pridobi s svojim trudom in dosežki (npr. zdravnik, učitelj)

Začasen status, ki se spreminja glede na socialne interakcije

Izražanje lastnih čustev za dosego razumevanja drugih

Zgolj intelektualno prepoznavanje čustev in motivov drugih

Sposobnost vživljanja v čustva in perspektivo druge osebe

Razumevanje in potrjevanje logike za dejanji drugih, ne glede na čustva

Prijatelj, ki nam ponudi konkreten nasvet za rešitev težave

Sodnik, ki objektivno oceni dokaze in izreče sodbo

Vodja, ki razume in upošteva osebne okoliščine zaposlenega

Terapevt, ki se vživi v čustva in izkušnjo klienta

Vedenje, ki vzdržuje harmonijo v družbi in osebne odnose

Dejanja, ki so v korist drugim, ne da bi pričakovali neposredno nagrado

Socialno sprejemljivo vedenje, ki se prilagaja normam skupine

Vedenje, ki ga motivirajo posredni družbeni ali osebni dobički

Nakupovanje daril za bližnje ob praznikih

Sodelovanje pri skupnem projektu za doseganje skupnih ciljev

Prostovoljstvo v bolnišnicah ali doniranje krvi

Upoštevanje prometnih predpisov za lastno in skupno varnost

Utemeljena mnenja, pridobljena z bogatimi življenjskimi izkušnjami

Previdnostna stališča do neznanega ali drugačnega, ki se s časom lahko spremenijo

Vnaprej ustvarjena, pogosto negativna mnenja ali prepričanja, ki niso osnovana na dejstvih

Splošno sprejeta kulturna prepričanja, ki se prenašajo iz generacije v generacijo

Fleksibilen okvir za izvajanje študij brez vnaprejšnjega načrta

Sistematičen pristop k reševanju raziskovalnih problemov, vključno z določenjem načel in postopkov

Zgolj zbirka tehnik za analizo in vizualizacijo podatkov

Osebni vodnik raziskovalca, ki se prilagaja med procesom

Izključno poročanje o ugotovitvah in priporočilih

Zgolj izbiro raziskovalnih orodij in tehnik za zbiranje podatkov

Načrtovanje, zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov ter izbiro ustreznih pristopov

Predvsem pregled literature in formulacijo raziskovalnih vprašanj

Od raziskovalnega vprašanja, ciljev raziskave in narave problema

Od dostopnosti programske opreme za analizo in velikosti vzorca

Predvsem od števila raziskovalcev v ekipi in razpoložljivega časa

Od osebne preference raziskovalca in njegovega preteklega znanja

Sklop pravnih predpisov, ki jih je treba upoštevati, da se preprečijo tožbe

Strogo določena navodila za objavo rezultatov, ki zagotavljajo transparentnost

Moralna načela in pravila ravnanja, ki usmerjajo celoten proces raziskovanja in varujejo udeležence

Smernice za maksimiranje pridobitve financiranja in znanstvenega ugleda

Predvsem znanstveno objektivnost in nepristranskost pri interpretaciji podatkov

Učinkovitost in hitrost izvedbe raziskave, da se čim prej pride do rezultatov

Visok ugled raziskovalne institucije in objavljenih del

Spoštovanje pravic in dostojanstva udeležencev, varovanje podatkov in preprečevanje škode ter zagotavljanje integritete raziskave

metode, ki proučujejo lastnosti, značilnosti in pomen pojavov brez uporabe številčnih podatkov

metode, ki temeljijo izključno na statistični analizi

metode, ki uporabljajo le laboratorijske eksperimente

metode, ki se uporabljajo samo v naravoslovju

Faza, ki se osredotoča na znanstveno metodo in opazovanje

Obdobje, kjer prevladujejo verske dogme

Razlaga sveta s filozofijo in abstraktnimi pojmi

Razlaga sveta z intuicijo in čustvi

Faza, ki poudarja individualno izkušnjo in intuicijo

Razumevanje pojavov skozi moralne in etične principe

Obdobje, ko so dominirale metafizične razlage

Razlaga sveta z znanostjo in opazljivimi dejstvi

Sprejemanje, ki je odvisno od določenih pričakovanj ali vedenja

Občasno toleriranje nezaželenih lastnosti

Sprejemanje osebe v celoti, brez obsojanja ali pogojev

Pozitivna vrednotenje, vendar z določenimi omejitvami

John B. Watson, oče behaviorizma

Carl Rogers, predstavnik humanisticne psihologije

Sigmund Freud, ustanovitelj psihoanalize

B. F. Skinner, teoretik operantnega pogojevanja

Psihologija, ki analizira individualne duševne procese in vedenje.

Antropologija, ki preučuje kulturno raznolikost in evolucijo človeka.

Sociologija, ki sistematično raziskuje družbene strukture, interakcije in kulturne vzorce v skupnostih.

Socialna psihologija, ki se ukvarja z vplivom družbe na posameznika.

Kulturna raznolikost, evolucija človeka in primerjava družbenih praks.

Ekonomski sistemi in tržni mehanizmi sodobnih družb.

Fizične značilnosti Zemlje in vesolja.

Individualni kognitivni in čustveni procesi.

Sociologija, ki analizira družbene interakcije.

Psihologija, ki raziskuje notranje duševne procese in zunanje vedenje posameznika.

Pedagogika, ki se ukvarja z izobraževalnimi procesi.

Antropologija, ki preučuje kulturne sisteme.

Analizo političnih sistemov in vladnih struktur.

Izobraževalnimi procesi, teorijami učenja in metodami poučevanja.

Proučevanjem geoloških formacij Zemlje.

Razvojem programskih jezikov in računalniških sistemov.

Zgolj fizična zgradba, kot je univerza ali bolnišnica.

Neformalno združenje ljudi z določenim skupnim interesom.

Organiziran in ustaljen sistem norm, vlog in odnosov, ki zadovoljujejo temeljne družbene potrebe. na razlicnih podrocjih (npr. zdravstvo, solstvo, ipd)

Skupina posameznikov, ki se občasno srečuje na določenem mestu.

Humanistična psihologija

Behaviorizem

Kognitivna psihologija

Psihodinamika

Preučevanje bioloških značilnosti ljudi

Analiza političnih struktur in njihovih vplivov

Razvijanje teorij o ekonomskih sistemih

Razumevanje in opisovanje kulturnih praks in prepričanj

Učenje o naravnih zakonih in znanstvenih konceptih

Postopek, ki vključuje fizične spremembe v telesu posameznika

Proces, skozi katerega posamezniki pridobivajo kulturne norme in vrednote

Razvoj psiholoških motenj in njihovih simptomov

Analiza vedenja v kontekstu evolucijske biologije.

Raziskovanje vpliva družbenih norm na vedenje posameznika.

Osredotočanje na posameznikovo notranje doživljanje in samouresničitev.

Poudarjanje objektivnosti in merljivosti psiholoških procesov.

Razviti teorije o družbenih strukturah na podlagi statističnih podatkov.

Razumeti kulturo in vsakdanje življenje ljudi skozi neposredno opazovanje.

Ugotoviti vzroke za družbene konflikte in napetosti.

Analizirati zgodovinske spremembe v družbenih normah.

Psihološki pristop, ki se osredotoča na opazovanje in merjenje vedenja.

Teorija, ki proučuje notranje duševne procese in njihove vplive na vedenje.

Metoda, ki se ukvarja izključno z analizo sanj in nezavednih vsebin.

Pristop, ki se osredotoča na socialne interakcije in njihove učinke na posameznika.

Proces, s katerim posameznik pridobi znanje in veščine za delovanje v družbi.

Pristop, ki proučuje vpliv medijev na oblikovanje družbenih norm in vrednot.

Postopek, ki se osredotoča na biološke in genetske dejavnike v razvoju posameznika.

Metoda, ki analizira ekonomske odnose med različnimi družbenimi skupinami.

Načini, kako posameznik izraža svoje ekonomske interese v družbi.

Vse značilnosti, ki so povezane z biološkim izvorom posameznika.

Skupina norm in vrednot, ki jih posameznik pridobi skozi formalno izobraževanje.

Skupina značilnosti, ki opredeljujejo posameznika v okviru njegove družbene skupine.

Razumevanje in izboljšanje človeškega vedenja skozi znanstvene metode

Spodbujanje samoaktualizacije in osebne rasti posameznika

Raziskovanje vpliva družbenih struktur na posameznika

Analiza nezavednih procesov in njihov vpliv na vedenje

Razvoj kulturnih norm in vrednot v družbi

Proces, skozi katerega posameznik pridobi znanje in veščine za življenje v družbi

Učenje in prilagajanje posameznika naravnim zakonitostim

Postopek, ki se osredotoča izključno na ekonomske interakcije med ljudmi

Teorija, ki analizira družbene strukture in njihove funkcije v skupnosti

Pristop, ki se osredotoča na konfliktne interese med različnimi družbenimi skupinami

Metoda, ki proučuje posameznikovo vedenje v izolaciji od družbenih vplivov

Teorija, ki se ukvarja z evolucijo družbenih norm in vrednot skozi čas

Postopek, ki vključuje formalno izobraževanje in usposabljanje v poklicu.

Proces, v katerem posameznik pridobi znanje in veščine, potrebne za življenje v družbi.

Vpliv medijev na oblikovanje javnega mnenja in družbenih norm.

Način, kako se posamezniki prilagajajo naravnim okoljem in ekosistemom.

Način, kako se kultura prenaša iz generacije v generacijo.

Osebna prepričanja in mnenja, ki se oblikujejo neodvisno od družbenega okolja.

Skupina vrednot in prepričanj, ki jih deli določena družbena skupina.

Proces, v katerem posameznik zavrača vpliv svoje kulture.

Pristop, ki vključuje dolgotrajno opazovanje in sodelovanje z raziskovano skupnostjo.

Metoda raziskovanja, ki se osredotoča na analizo ekonomskih sistemov v družbi.

Teorija, ki proučuje vpliv tehnologije na družbene spremembe.

Raziskovanje zgodovinskih dogodkov in njihovih vplivov na sodobno družbo.